Leonardo da Vinci – ključna osebnost renesanse
Malo je umetnikov, ki bi se uveljavili tudi na znanstvenem področju, in le redki znanstveniki so pustili vidno sled v umetnosti. Mogoče so prav zato, ker je združeval obe področji, dela Leonarda da Vincija ostala občudovana in cenjena do današnjih dni, ko mineva petsto let od njegove smrti. Verjetno jih bodo slavili tudi zanamci.
Bil je snovalec idej, s katerimi je prehiteval svoj čas. Pretežni del idej je ostal za časa njegovega življenja neuresničen, mnogi inženirski projekti pa niso izpolnili pričakovanj ali pa so ostali nedokončani. Leonardo da Vinci se je rodil leta 1452 v Vinciju, nedaleč od Firenc, kot nezakonski sin notarja, ki pa svoje očetovske vloge ni zatajil. Prvi je zaznal sinov talent ter ga primerno usmeril. Čeprav je najbolj znan kot slikar, preseneča dejstvo, da njegov opus dokončanih in ohranjenih slik niti ni tako zelo obsežen, pač pa je zapustil veliko risb in skic. Ustvarjal je v različnih krajih: od Firenc, Benetk, Rima do Milana, zadnje obdobje življenja pa je preživel v Franciji, kjer je 2. maja 1519 umrl.
Slike, freske, tehnični izumi ...
Prva asociacija, ki jo dobimo ob omembi njegovega imena, je Mona Lisa. Ta sloviti portret že stoletja razvnema ljubitelje umetnosti in navdihuje umetnike ne samo v slikarstvu, temveč tudi v glasbi, literaturi, filmu ... Nikoli ne bomo ugotovili, kaj skriva njen nasmeh, in prav ta skrivnostnost ga dela drugačnega v primerjavi z drugimi portreti. Salvador Dali je na primer menil, da se v njenem dvoumnem nasmešku skriva erotizem, medtem ko je njen pogled povsem materinski, in je v tem liku zaznal vzvišene materinske atribute. K nežnosti in blagohotnosti izraza portretiranke pripomore tudi uporaba tehnike sfumato ali megličastih učinkov. S to tehniko ter z uporabo zračne perspektive je da Vinci uvedel nov slog v portretnem slikarstvu. Portret hrani pariški Louvre in le redko ga posodijo drugim galerijam. Kadar pa se to vseeno zgodi, veljalo zelo strogi varnostni ukrepi. Tako ga je leta 1962, ko je potoval v ZDA (menda na željo Jacqueline Kennedy in ob posredovanju takratnega francoskega predsednika Charlesa de Gaulla), varovalo šest stražarjev, shranjen pa je bil v posebnem zabojniku.
Umetnostni zgodovinarji štejejo za glavno da Vincijevo slikarsko delo fresko Zadnja večerja, ki velja za prvo delo visoke renesanse. Treba jo je bilo že večkrat restavrirati, ogledamo pa si jo lahko v samostanski obednici cerkve Santa Maria della Grazia v Milanu. Da Vinci je na njej upodobil Kristusa in apostole v dramatičnem trenutku, ko Jezus oznani, da ga bo nekdo izmed dvanajstih apostolov izdal. Delo odlikujeta skrbno uravnotežena kompozicija ter mojstrsko prikazan izraz osuplosti na obrazih apostolov.
Slikarstvo je le del izredno širokega spektra dejavnosti, ki so privlačile da Vincija. Čeprav ni imel formalne izobrazbe, je svoje življenje posvetil raziskovanju in snovanju na številnih področjih: od botanike, filozofije, optike, hidravlike, astronomije, geologije, mehanike do anatomije. Odlikovala sta ga oster um in neutrudna raziskovalna radovednost. V svoji sli po opazovanju narave in zakonitostih njenega delovanja se je med drugim poglobil v anatomijo in seciral človeška trupla, čeprav – v primerjavi z Michelangelom – njegove slike nimajo poudarjene mišične strukture.
Projektiral in izdeloval je zelo koristne in uporabne mehanizme, med drugim tudi nenavadne leteče naprave, avtomobile na vzmetni pogon, namakalne sisteme in vojaško opremo. Sodeloval je pri gradnji katedrale v Pavii, v Benetkah pa je dobil naročilo za izdelavo obrambnih konstrukcij za zaščito pred Turki. V sklopu tega projekta je načrtoval premične zapornice na Soči in Vipavi, da bi tako izzval poplave na mestih, ki bi jih osvojili sovražniki. Leta 1500 je obiskal Vipavo, kjer je proučeval reko Vipavo in njene izvire. Vipavska občina se z občinama Vinci, kjer je bil rojen, in Ambois, kjer je umrl, dogovarja o ustanovitvi posebne evropske kulturne poti.
Omeniti velja še eno posebnost tega izrednega človeka: bil je levičar in je pisal od desne proti levi. Njegovi zapiski so ostali neznani vse do 19. stoletja. Eden od njegovih zvezkov Codex Leicester je od leta 1994 v lasti Billa Gatesa, enega najbogatejših zemljanov.
