Po Magajnovi krožni poti
Vremska dolina, Vreme in Famlje so v javnosti morda manj znani slovenski kraji, zato se domačini posebej potrudijo, da z zanimivimi prireditvami medse povabijo obiskovalce tudi od drugod. Zadnjo soboto v marcu vabijo na tradicionalni pohod po poti svojega rojaka Bogomirja Magajne.
Magajnova krožna pot spada v sklop projekta Slovenska pisateljska pot, posvečena je domačinu Bogomirju Magajni, zdravniku, psihiatru in pisatelju. Idejo zanjo je dala Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica v Planinskem društvu Sežana.
Krožna pot je dolga dobrih 13 kilometrov, zanjo potrebujete dobre štiri ure, je zelo dobro označena in urejena in jo je mogoče prehoditi tudi samostojno. Pohodnike ob poti spremljajo usmerjevalne table z risbo Brkonje Čeljustnika, dobrodušnega brkatega moža iz Magajnove istoimenske povesti. Organizator marčnega pohoda je Turistično-kulturno in športno društvo Urbanščica. Ime si je nadelo po narcisi, ki raste v teh krajih in je znana po svojem prijetnem vonju. V soboto, 23. marca, se bodo pohodniki ob 8. uri zbrali pred Športnim centrom Vreme v Famljah v Vremski dolini. Dostop je iz Divače v smeri proti Ribnici in Ilirski Bistrici. Na izhodišču stoji velika označevalna tabla v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku in s slikami pomembnejših kulturnih spomenikov v kraju ter zemljevidom. Pot poteka v smeri Famlje–Vremski Britof–Gornje Vreme–vrh Vremščice–Dolnje Vreme–Vremski Britof in nazaj v Famlje. Po tej poti je hodil tudi pisatelj Bogomir Magajna, rojen v Gornjih Vremah. Ker je pot posvečena pisatelju, je seveda poudarek na njegovem delu s postankom pri rojstni hiši bratov Magajna. Organizatorji tam pripravijo krajši kulturni program z branjem Magajnovih misli in odlomkov iz njegovih del. Mogoče si je ogledati pisateljevo sobo. Na vrhu Vremščice pohodniki občudujejo lep razgled, poleg tega si lahko ogledajo notranjost cerkvice sv. Urbana. Organizatorji poskrbijo za napitke, ob vrnitvi pa pohodnike pričakata jota in čaj, prispevek za oboje znaša pet evrov, za otroke pa tri evre.
Za družine z otroki in tiste, ki daljše poti ne zmorejo, je na voljo krajša pot, dolga 3,5 kilometra, ki pelje iz Famelj v Gornje Vreme do pisateljeve rojstne hiše in se obrne nazaj na izhodišče. V rojstni hiši otroci prisluhnejo branju Magajnovih pravljic, v dvorani v Famljah zanje pripravijo ustvarjalne delavnice. Za to pot boste potrebovali približno uro in pol do dve uri.
Striček Baj-baj!
Bogomir Magajna, po katerem nosi ime osnovna šola v Divači, se je rodil leta 1904 v kmečki družini v Gornjih Vremah pri Divači. Že pred drugo svetovno vojno je končal medicino v Ljubljani in Zagrebu, zgode in nezgode njegovih pacientov in okolja, kjer je služboval, pa so mu dajale veliko snovi za literarna dela, med katera spadajo zbirke novel, kot so Graničarji, Zaznamovani, Odmev korakov, Oživeli obrazi, roman Gornje mesto, in številna druga. Že leta 1935 je začel delati v takratni psihiatrični bolnišnici na Studencu pri Ljubljani. Med vojno so ga italijanski okupatorji zaradi njegovega dela v osvobodilnem odporu aretirali in poslali v izgnanstvo v Italijo. Po kapitulaciji Italije pa je še istega leta na Snežniku ustanovil partizansko bolnišnico in deloval do konca vojne kot partizanski zdravnik ter urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni se je vrnil v psihiatrično bolnišnico v Ljubljano, kjer je deloval vse do svoje smrti leta 1963. Poleg zgodb za odrasle je napisal precejšnje število zgodb za otroke (Racko in Lija, V deželi pravljic in sanj, Brkonja Čeljustnik ...). Med svojimi mladimi bralci je bil Magajna znan kot dobri striček Baj-baj!
Bogomir je imel še starejšega brata Franceta, ki je bil novinar, urednik in znani sadjar pa tudi pisatelj, v širši javnosti sicer manj znan. Spominu na brata Magajna so se v Gornjih Vremah oddolžili z lepo ohranjeno in obnovljeno rojstno hišo.
Več informacij o pohodu: www. urbanscica.si
