San Francisco – mostovi in strme ulice

Prosti čas | mar. '19

Dobrih 80 let je preteklo od odprtja enega največjih arhitekturnih čudežev na svetu, visečega mostu Golden Gate v San Franciscu. Le nekaj kilometrov od mostu je na otoku sredi morja eden najznamenitejših zaporov na svetu – Alcatraz. Otok pelikanov so ga nekoč poimenovali Španci. A znamenito kalifornijsko mesto ponuja še mnogo več. 

Mesto se razprostira na polotoku med zalivom San Francisco in Pacifiškim oceanom, kjer so nekdaj živeli Indijanci iz plemena Yelamu. Leta 1776 pa je bil tam ustanovljen španski misijon svetega Frančiška Asiškega in Španci so kmalu postavili še vojaško trdnjavo. San Francisco se je začel razvijati leta 1835, ko je Anglež William Richardson začel graditi tudi zunaj obzidja katoliškega misijona. Mesto, ki se je tedaj imenovalo Yerba Buena, je bilo pod mehiško oblastjo, saj se je San Francisco leta 1821 odcepil od Španije in postal del Mehike. Julija 1846 je Kalifornija postala del ZDA, takrat pa je mesto dobilo tudi svoje sedanje ime. Dve leti kasneje, v letu zlate mrzlice, je San Francisco iz malega mesteca s približno tisoč prebivalci v kratkem času postal mesto s 25 tisoč dušami. Velik del priseljencev so bili tujci, med njimi precej Kitajcev. Drugo priseljevanje se je začelo z odkritjem rudnikov srebra leta 1859. V drugi polovici 19. stoletja so podjetniki, ki so v času zlate mrzlice obogateli, vložili svoj denar v banke in železnico ter zgradili svoje vile v viktorijanskem slogu. Požar, ki je izbruhnil po potresu leta 1906, je sicer del mesta skoraj v celoti uničil, vendar so ga meščani izjemno složno in zagnano hitro obnovili.

 V zadnjem času nemalo skrbi vzbuja na tisoče brezdomcev, ki z uživanjem mamil ogrožajo ugled mesta in odganjajo obiskovalce. Pa tudi usoda 58-nadstropne in najvišje stanovanjske stavbe v mestu Millenium Tower, ki se vse bolj nagiba in pogreza, v desetih letih se je že skoraj za pol metra. Da bi rešili stolpnico, bo mesto zapravilo več kot sto milijonov dolarjev. 

Preplet tradicije in sodobnosti

Zadnja desetletja sta zaščitna znaka mesta predvsem podjetništvo in turizem, ki ga pritegnejo mostovi, strme ceste, slikovite stolpnice, zeleni parki, romantični pogledi v daljavo, kjer je vedno »nekaj«, mogočni naravni zaliv z otoki in pacifiško obalo. V San Franciscu danes živi 884 tisoč ljudi. Veliko je tujcev, a prišleki hitro postanejo domačini, saj dobijo možnosti zaposlitve, pridni in iznajdljivi tudi dober zaslužek. Tisti, ki so kaj prihranili, zgradijo ali kupijo prijetne hiše z vrtovi, recimo v čudovitem naselju Millbrae, od koder je slikovit pogled na letališče in zaliv ob njem. Ali pa se priselijo še kakšen kilometer južneje, v mesto Hillsborough, ki je polno bogatih in razkošnih hiš in kjer živijo predvsem zdravniki, odvetniki in trgovci. Ker je Kalifornija nekdaj za krajši čas pripadala Španiji in potem še Mehiki, ni presenetljivo, da je veliko Mehičanov in da španski jezik govori vsaj tretjina prebivalcev.

 Vse ulice se križajo pravokotno, strme ulice so ena največjih značilnosti mesta, ki leži na polotoku ob vhodu v zaliv, ki se imenuje po njem. Najbolj strmi mestni ulici sta Filbert in 22., strmost obeh pa je kar 31,5 stopinje! Ker cest preprosto niso mogli zgraditi, je za premagovanje strmin na voljo več kot tristo stopnišč. Že dolgo je največja cestna znamenitost tramvaj oziroma kabelska gondola na tirih, saj konjske vprege niso zmogle tako strmih pobočij. Turisti imajo za oglede veliko možnosti – od kolesarjenja in vodenih izletov z avtobusi do pešačenja. Več kot ducat hribčkov je naravovarstveno zaščitenih in kot parki z lepimi razgledi so končna točka tako domačinov kot turistov s fotoaparati. Še ena zanimivost: San Francisco je bil tako kot Rim zgrajen na sedmih gričih, s treh strani je obdan z morjem. 

Sprehod po mestu razodene opazno prepletanje tradicije in zgodovine s sodobnostjo, z novimi časi. A vse to je nastalo načrtovano, okusno, z občutkom, kar je posebej hitro opazno pri mestni arhitekturi. Nadvse zanimiva je pešpot od pomola št. 1 do št. 47. Kaj vse lahko človek uzre – od stavbe, od koder sicer odplujejo ladje na različne konce, a je njena notranjost postala nadvse urejena tržnica v dveh nadstropjih z najrazličnejšo ponudbo domačih kmetij, do pomola št. 39, kjer je poleg bližnjega akvarija tudi zanimivo prodajno in gostinsko središče. Skrbijo za glasbena doživetja, od tam pa se lahko podate tudi na plovbo po zalivu ali na znamenit otok Alcatraz, kjer je bil nekdaj zaprt tudi Al Capone. Zaradi spoznavanja in obujanja zgodovine se tja vsak dan zgrne na tisoče obiskovalcev.

A če ostanete na kopnem, lahko pokukate v privlačen muzej pomorstva ali pa se sprehodite po Privezu ribičev, Fisherman's Wharf. To okrožje na severnem delu polotoka je bilo nekoč pristanišče, kjer je bilo zasidranih več kot 500 ribiških ladij. Danes so se obdržale le še ladje, ki dnevno oskrbujejo mestne restavracije z ribami, raki in drugimi morskimi dobrotami. Turistično izjemno oblegan je tudi trg Ghirardelli, nekdanji dom svetovno znane tovarne čokolade, danes je tam muzej na prostem. Je pa v mestu še ena imenitna tovarna čokoladnih izdelkov – See's Candies. Zanimiva je tudi tamkajšnja kitajska četrt s cenovno zelo ugodno ponudbo, obiskovalci radi zavijejo v japonski čajni vrt ali japonsko središče, kjer so številne trgovine in restavracije, pa v muzej tramvajev, do koder je sila strma cesta, in v muzej sodobne umetnosti. Z znamenitega razglednega stolpa Coit Tower pa se širi slikovit pogled na vse strani.

Ko pa obiskovalci zaključijo odkrivanje zanimivosti mesta, se začne, če le imajo čas, obisk okolice, kamor spadata tudi sloviti vinorodni dolini Napa in Sonoma.

Cenijo zdravo hrano

V San Franciscu živijo zdravo. Do svojih pridelovalcev hrane imajo izredno spoštljiv odnos. Izdajajo revijo, namenjeno vsem, ki cenijo domače sadje in zelenjavo, njen naslov pa je zgovoren: Kupuj sveže, kupuj domače. Temu posvečajo izjemno pozornost v večjem delu Kalifornije in v reviji lahko človek izve, kje so najpomembnejše kmečke tržnice, pridelovalci hrane, kmetije, povezovalne organizacije. Vse več prodajalcev na tržnicah sprejema plačilo tako z bančnimi karticami kot kuponi za hrano, ki jih dobijo od države ljudje, katerih zaslužek je manjši od povprečnega. Ti kuponi so namenjeni predvsem mladim mamicam z dojenčki in družinam z majhnimi otroki, da si lahko kupijo svežo zelenjavo namesto konzervirane. In tako je postala hrana, ustvarjena doma in po predpisih ekološke pridelave, dostopna vsakomur.

San Francisco je znan po svojih mostovih, predvsem po tistem z imenom Golden Gate, po katerem se imenuje tudi slavni pevski kvartet. Svetovno znane so mnoge pesmi, ki so jih pevci peli o tem očarljivem mestu, živahno in odmevno pa je bilo od konca 60. let naprej tudi tamkajšnje glasbeno in kulturno dogajanje v sloviti dvorani Fillmore West, kjer so nastopali najbolj znani umetniki iz sveta rokenrola, bluza, folka in džeza. 

Slovenci so v glavnem začeli prihajati v Ameriko v drugi polovici 19. stoletja. Odšli so s trebuhom za kruhom tudi zato, ker so se želeli izogniti služenju v cesarski vojski. Tisti, ki so prišli za zaslužkom, niso načrtovali, da bodo ostali v Ameriki, a ko so si ustvarili boljše življenje, kot jih je čakalo v domovini, so ostali. Marsikateri so se naselili v San Franciscu in njegovi okolici. Največ tam živi Belokranjcev. Nekateri so prišli še zelo mladi iz »starega kraja«, iz Slovenije, preselili pa so se tja tudi z drugih koncev ZDA. Za večino med njimi je značilno, da so poslovno in osebno uspešni. Ukvarjajo se z različnimi posli, najglasnejši med njimi pa je harmonikar Joe Bajuk, ki tam neguje in po svoje oblikuje slovensko, tudi Slakovo glasbeno zapuščino. Sicer pa so v San Franciscu tudi slovenski klubi, kjer se rojaki občasno srečujejo, prirejajo praznovanja ali veselice. A potomci, ki so pretežno v mešanih zakonih in po večini tudi ne govorijo več slovensko, se tam le še poredko znajdejo.

 Besedilo in fotografije: Drago Vovk