Pomagajmo telesu, da se bo zdravo staralo

Dobro počutje | apr. '19

Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega pa lahko vplivamo z načinom življenja. Poleg vzdrževanja mladostnega videza je pomembno tudi vzdrževanje telesne in mentalne kondicije z aktivnim življenjem in vzdrževanjem socialnih stikov, kar dokazano varuje pred številnimi boleznimi. Priporočljive so redne, a prilagojene športne dejavnosti ali preprosti sprehodi. Zelo ugodno vpliva učenje tujega jezika ali novih veščin. Na našo kondicijo in zdravje v zrelih letih lahko ugodno vpliva skrb za hišnega ljubljenčka, ki poskrbi za gibanje, ukvarjanje s psom ali mačko in božanje njihove dlake pa sproži v nas izločanje hormonov, ki vplivajo na dobro počutje in zmanjšujejo možnost depresivnih razpoloženj.

Staranje delimo na intrinzično in ekstrinzično. Intrinzično staranje je pravzaprav naša prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, zapisana v t. i. gerontogenih. Ekstrinzično staranje pa je dodatno pospešeno staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov, predvsem različnih okoljskih strupov, UV-sevanja, kroničnega negativnega stresa, prekomernega pitja alkohola in kajenja. Nanj lahko vplivamo z zdravim načinom življenja.

S staranjem se v tkivih kopičijo t. i. prosti radikali, ki nastanejo v procesih presnove in jih naši prirojeni obnovitveni mehanizmi ne zmorejo več nevtralizirati, ker se njihova količina in aktivnost z leti v organizmu manjša. Zato je koristno uživanje antioksidantov, ki zmanjšajo poškodbe celic in tkiv z oksidativnim stresom, povzročenim z nakopičenimi prostimi radikali, predvsem vitamina C, vitaminov A in E, koencima Q10 in bioflavonoidov.

Koristna sta uživanje sezonske lokalne sveže zelenjave in sadja ter pitje zelenega čaja, saj vsebujejo poleg vitaminov in flavonoidov tudi številne encime, ki povečajo njihovo absorpcijo in učinkovitost. Če svežega sezonskega sadja in zelenjave zaradi kakršnih koli razlogov ne moremo zaužiti dovolj, posežemo po prehranskih dodatkih. Dobrodejno je tudi uživanje olj, ki vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, predvsem omega 3 in omega 6 (ribje, laneno, olivno olje, olje dvoletnega svetlina), ker delujejo protivnetno ter izboljšujejo delovanje možganov in ugodno vplivajo na delovanje srčno-žilnega sistema.

 V zrelih letih je treba uživati tudi dovolj vitamina D, ki vpliva na čvrstost kosti (manj zlomov) in učinkovit imunski sistem. Poleg tega vpliva tudi na čvrstost zob in optimalno delovanje mišic ter na primerne koncentracije kalcija v krvi in tkivih. Od marca do oktobra zadošča 15-minutno izpostavljanje sončnim žarkom na dan, ker se lahko pod vplivom UV-žarkov sintetizira v koži. V drugem delu leta vitamin D dobimo s hrano (mlečni izdelki, jajca, mastne ribe, žita) in prehranskimi dodatki. Priporočena količina za zrelo zdravo populacijo je 800 IU dnevno. Prav tako je pomembno uživati dovolj beljakovin za vzdrževanje kostne in mišične mase ter mineralov, kot so cink, magnezij in kalcij. Treba je piti dovolj navadne vode.

Starali se bomo počasneje in bolj zdravo, če se bomo dovolj gibali na svežem zraku. Tako bomo poskrbeli za boljšo oksigenacijo tkiv, boljše delovanje srčno-žilnega sistema, večjo čvrstost kosti in večjo mišično maso, ki lahko v času daljše bolezni predstavlja vir pomembnih aminokislin za imunski sistem. Redno gibanje na svežem zraku dokazano zmanjša možnost depresivnih razpoloženj.

Leta se poznajo na koži

Ker je koža naš največji organ, ki pokriva celotno telo, ga ščiti pred vplivi okolja in vzdržuje njegovo homeostazo, so tudi znaki staranja kože med prvimi opaznimi. Njeno staranje lahko primerjamo s staranjem drugih tkiv, ki tudi vsebujejo precej vezivnega tkiva (kosti, hrustanec, srčno-žilni sistem). Na hitrejše staranje kože vplivajo predvsem prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom, uporaba solarijev in kajenje.

Koža postaja z leti tanjša in bolj suha ter manj elastična. Zmanjša se tvorba kolagena v dermisu (približno za odstotek na leto) in kopičiti se začnejo strukturno spremenjena elastična vlakna, predvsem v koži, izpostavljeni UV-sevanju. V usnjici med kolagenskimi vlakni in fibroblasti se zmanjša količina hialuronske kisline, ki veže vodo in daje koži volumen. Sposobnost obnove lipidov v maščobni zaščitni plasti v povrhnjici se zmanjša. Tudi izločanje znoja in lojnic se manjša. Koža postane bolj krhka, lomljiva in se hitreje poškoduje kot v mladosti. Pojavijo se gube, ki so najprej površinske, nato pa vse globlje. Zmanjša se sposobnost vezave vode v epidermisu. Ko je koža tako suha, da celo srbi, pomagajo občasne oljne kopeli.

Žile postanejo zaradi slabše kolagenske sinteze bolj krhke in lahko počijo že pri manjši poškodbi, nastanejo podkožne krvavitve – t. i. senilna purpura.

Na poškodovani koži se zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom ali uporabe solarijev pojavijo številne razširjene žilice in rjavi madeži (starostne pege).

Zaradi manjšega števila drobnih žilic in njihove zmanjšane reaktivnosti na vplive okolja je koža ljudi v zrelih letih bolj bleda. Zaradi manjše odpornosti je občutljivejša za UV-sevanje in nastanek kožnega raka. Z leti se zmanjšuje sposobnost obnavljanja okvare genetskega materiala v celicah, zmanjša se odpornost kože, zato je sprejemljivejša za okužbe. Tudi rane se celijo nekoliko počasneje.

Nohti in lasje rastejo počasneje, nohti so tudi krhkejši in bolj lomljivi, včasih celo deformirani. Čvrstost nohtov lahko povečamo z rednim mazanjem z mastnimi kremami in uporabo zaščitnih rokavic pri uporabi detergentov in čistil. Spremembe postanejo izrazitejše v menopavzi, kar kaže na pomembno vlogo estrogenov.

Več vlage, manj gub

Vlažnost kože in s tem njeno odpornost lahko povečamo z uporabo krem in mazil. Tista, ki vsebujejo olja, krepijo dvoslojno lipidno zaščitno plasti v povrhnjici in tako preprečujejo transepidermalno izhlapevanje vode. Tako imenovani humekanti pa so kreme, ki vsebujejo snovi, ki vežejo vodo iz okolja, na primer ureo, hialuronsko kislino, glicerin, med. 

Za zmanjšanje drobnih gub je priporočljiva uporaba krem z retinoidi (derivati vitamina A), ki stimulirajo tvorbo kolagena in preprečujejo razgradnjo medceličnega matriksa. Previdnost je potrebna v poletnih mesecih zaradi možnega pojava preobčutljivostnih reakcij. Podobno učinkujejo tudi kreme z vitaminom C in estrogeni. Sistemsko uživanje estrogenov je vprašljivo zaradi številnih resnih stranskih učinkov.

Pri drobnih gubah in manj čvrsti koži je priporočljiva tudi uporaba krem, ki vsebujejo hialuronsko kislino, in redna uporaba krem, ki vsebujejo nizke koncentracije sadnih kislin. Drobne žilice ali teleangiektazije se učinkovito odstranijo z nekaterimi laserji, pigmentni madeži oziroma t. i. starostne pege pa s kremami, ki vsebujejo blokatorje sinteze melanina, rjavega kožnega pigmenta.

Starostne bradavice oziroma seboroične keratoze se učinkovito odstranijo z zmrzovanjem. Vendar je nujno, da pred vsakim posegom kožo pregleda izkušen dermatolog z dermoskopijo, da izključi sumljive spremembe.

Mladosti ne bo nazaj

Videz lahko izboljšamo še z nekaterimi kozmetičnimi metodami. Globlje gube lahko zapolnijo z različnimi polnili (npr. hialuronsko kislino), mimične gube pa bodo manj vidne z vbrizganjem botulinus toksina. K pomlajevanju kože pripomorejo različni laserski posegi in globlji kemični pilingi. Za trajnejši učinek jih je treba ponavljati na približno 6 do 9 mesecev.

 Zadnjih nekaj let za polnjenje gub in obraznih kontur vse bolj uporabljajo lastno maščobo in lastno plazmo, bogato s trombociti. Odvzeto kri centrifugirajo in tako nastalo plazmo, bogato s trombociti in rastnimi faktorji, vbrizgajo v kožo. Poseg je trajnejši, saj rastni faktorji stimulirajo obnovitvene procese v koži. Poveča se sinteza kolagena, elastina ter medceličnine. Koža postane čvrstejša, bolj napeta in elastična.

Mezoterapija je metoda, pri kateri majhne količine snovi (vitamini, snovi, ki rehidrirajo kožo, ipd.) z zelo drobnimi iglicami vbrizgajo v kožo. S to metodo se izboljšuje struktura in napetost kože, zmanjšujejo se drobne gube. Uporablja se lahko na obrazu, vratu, rokah in kjer koli drugje. Omenjene posege mora opravljati ustrezno usposobljen dermatolog ali plastični kirurg. Videz kože postane bolj svež in sijoč, koža postane nekoliko bolj čvrsta in napeta, nekoliko se zgladijo drobne gubice. Zavedati pa se moramo, da s kozmetiko in navedenimi posegi dosežemo le zmerne učinke pomlajevanja kože, zato pričakovanja ne smejo biti nerealna in previsoka. 

Mateja Lisjak, dermatovenerologinja.