Regrat ali farška plata
Spomladi nabiramo regratove liste za pripravo solat. A manj znano je, da lahko liste, ki smo jih prej skrbno oprali in posušili, uporabljamo za pripravo različnih čajnih mešanic. Posušeni regratovi listi pa so tudi zelo okusni – kar takoj jih lahko pojemo. Zaradi ugodnih učinkov na telo je dobro uživati svež regrat, lahko pa dodajamo posušenega v različne čajne mešanice.
V slovenskem ljudskem jeziku regrat imenujemo farška plata. Morda so ga naši predniki poimenovali tako, ker raste po vsej Sloveniji od nižine do subalpskega pasu – najdemo ga na travnikih, ob poteh in med grmovjem. Morda so ga v okolici cerkva odstranjevali med tlakovci in od tu izhaja ime.
Regrat (Taraxacum officinale Weber) ni le nezaželen plevel, je tudi zdravilna rastlina, saj deluje na jetra in ledvice.
Delovanje učinkovin v regratu
Vsebuje veliko grenčin, ki mu dajejo grenak okus. Najbolj grenke spojine v regratu so seskviterpenski laktoni. Povzročajo pa povečanje količine nastalega žolča v jetrih ter izločanje žolča iz žolčnika. Ta učinek imenujemo holeretični učinek. Znanstveniki so ga dokazali pri podganah, po zaužitju regrata se je volumen izločenega žolča v eni uri povečal za približno tretjino.
Vodni izvleček (čaj) iz listov regrata ima močan diuretični učinek, kar pomeni povečanje količine nastalega urina. Je torej dober naravni diuretik. Učinek regrata je primerljiv na primer s furosemidom, sinteznim diuretikom, a le-ta povzroči izgubo kalija iz telesa, kar je stranski učinek tega zdravila. Nasprotno pri regratu tega neželenega učinka ni, saj regrat vsebuje velike količine kalija (4,5 odstotka).
Pri regratu strokovnjaki proučujejo tudi njegovo hipoglikemično delovanje. V ljudski medicini regrat namreč uravnava količino glukoze v krvi. Mehanizem delovanja še ni pojasnjen. Domnevajo, da je delovanje povezano z veliko količino inulina v regratovi korenini. Inulin je vlaknina, ki je hrana črevesnim bakterijam. Spodbuja rast teh bakterij, ki so pomembne za zdravje. Količina inulina v regratovi korenini je največja jeseni (40 odstotkov), zato ga takrat nabiramo. Najlažje ga poberemo med prekopavanjem vrta.
Pater Simon Ašič je regrat zaradi ugodnih učinkov na telo dodajal v čajne mešanice. Naj jih nekaj predstavim.
Čaj za žolč
25 odstotkov regratovih listov (Taraxaci folium)
25 odstotkov listov poprove mete (Menthae piperitae folium)
20 odstotkov angelikine korenine (Angelicae radix)
20 odstotkov navadnega rmana (Millefolii herba)
10 odstotkov tavžentrože (Centaurii herba)
Čaj pomaga pri napenjanju, napihnjenosti, pomaga podpirati zdravo prebavo in olajša prebavo. Čaj pijemo po potrebi, in sicer pol ure pred jedjo ali po njej.
Čaj za čiščenje jeter
20 odstotkov navadnega rmana (Millefolii herba)
20 odstotkov artičokinih listov (Cynarae folium)
20 odstotkov repike (Agrimoniae herba)
10 odstotkov listov velike koprive (Urticae folium)
10 odstotkov regratovih listov (Taraxaci folium)
10 odstotkov plodov pegastega badlja (Cardui mariae fructus)
10 odstotkov ognjičevih cvetov (Calendulae flos)
Zaradi neustrezne prehrane imamo lahko zamaščena jetra. Čaj obnavlja jetrne celice, preprečuje prehod strupom v jetrne celice ter lovi proste radikale, ki lahko poškodujejo jetrne celice. Pijemo tri tedne trikrat dnevno.
Čaj KRRT
25 odstotkov listov velike koprive (Urticae folium)
25 odstotkov regratovih listov (Taraxaci folium)
25 odstotkov navadnega rmana (Millefolii herba)
25 odstotkov listov ozkolistnega trpotca (Plantaginis folium)
Pater Simon Ašič je rekel: »Kdor pije KRRT, ne bo šel tako kmalu v krtovo deželo.« S tem je želel povedati, da so to temeljne rastline za dobro delovanje treh organskih sistemov: dihal, prebavil in sečil. Ime KRRT je sestavljeno iz začetnic štirih zdravilnih rastlin: kopriva za sečila, regrat za sečila in prebavila, rman za prebavila ter trpotec za dihala. V ljudskem jeziku je ta čaj za »čiščenje krvi«. To je ljudsko poimenovanje za več delovanj: povečanje količine nastalega urina, povečano nastajanje žolča in njegov pretok. Čaj pijemo trikrat dnevno tri tedne, nato za en teden prekinemo in spet nadaljujemo.
