Zgodovina se piše tudi v Planici

Zgodbe | mar. '19

Med 21. in 24. marcem bodo v Planico spet romale množice športnih navdušencev in navijačev, da bi spodbujale pogumne mladeniče, ki se bodo s skakalne velikanke pognali v zrak in pristali tam nekje daleč čez 200 metrov. Ne glede na to, kakšne rezultate bodo dosegli naši orli, si vsi po vrsti zaslužijo naše globoko spoštovanje in občudovanje že zato, ker se s tistih višin, s strmega zaleta poženejo v dolino. Kdor ne verjame, naj se enkrat pozimi ali poleti povzpne po zaletišču in pogleda navzdol ...

A Planica, ki je v zadnjem času postala resnični center nordijskih disciplin, ponuja poleg navijaških užitkov še številne druge možnosti: od pohodnih poti, od katerih je tista do koče v Tamarju že skoraj obvezna, spusta po jeklenici v poletnih dneh, lepo urejenih tekaških prog in možnosti za sankanje do sodobnega in preglednega muzeja skakalnega športa. Ta je v moderni okrogli stekleni stavbi nasproti skakalnic, od koder se s teras odpira prelep pogled na skakalnice ter celotno dolino pod Poncami. Odprt je vsak dan, obiskovalci se lahko v pritličju sprehodijo po lično urejeni muzejski trgovinici, nato pa se peš ali z dvigalom napotijo v prvo in drugo nadstropje. Ogledajo si lahko številne fotografije, preberejo zapise o razvoju skakalnega športa (v slovenščini in angleščini), si ogledajo razstavljene predmete in oblačila, ki so jih nekdaj nosili skakalci, in občudujejo pokale in priznanja, ki so jih prejeli tekmovalci. Kdor pa si vzame čas, si lahko na monitorjih ogleda številne podrobnosti iz sveta skakalnega športa, na primer o tem, kako sodniki ocenjujejo skoke, kaj vse pri tem upoštevajo, kako pomembna je vsaka malenkost pri skakalcu – od smuči, čevljev, njegove teže do dresa. Pa seveda zaletna steza in vremenske razmere, predvsem smer vetra. Predvsem pa je muzej poklon generacijam slovenskih in tujih skakalcev, ki so v Planici nizali rekorde in ime teh skakalnic ponesli v svet, in tudi številnim podjetnim možem, ki so s svojim izjemnim znanjem konstruirali in gradili planiške letalnice. In se za vedno vpisali v zgodovino svetovnih smučarskih poletov. 

Prvi rekord – 9 metrov

A dobrih sto let nazaj se je začelo skromno. Danes, ko so skoki na velikanki čez 200 metrov rutina, se zdi skoraj neverjetno, da je leta 1921 na tekmi za državno prvenstvo v Bohinjski Bistrici zmagal Jože Pogačar, ki je skočil 9 metrov. V Bohinjski Bistrici je bila namreč leto poprej zgrajena prva umetna skakalnica na naših tleh, zgradil jo je takratni zanesenjak Ciril Žižek iz Ljubljane s pomočjo vojakov, udeleženih v 1. svetovni vojni. V tistem času se je Bohinj z naravnim drsališčem na jezeru ter umetnim sankališčem in umetno skakalnico uvrščal med zimske turistične bisere in so ga imenovali celo »jugoslovanski Davos«. Pogačar pa je svoj rekord leta 1924 izboljšal s 15,5 metra. V letih 1925 in 1926 so skakalnice zrasle v Kranjski gori in Mojstrani ter na Šišenskem hribu v Ljubljani, leta 1927 je s skokom 18,5 metra na državnem prvenstvu v Mojstrani postavil nov rekord Joško Janša, tedaj najboljši jugoslovanski skakalec in tekač. Po nekaterih podatkih naj bi tedaj nastal tudi prvi filmsko posnet skok pri nas, posnel naj bi ga Metod Badjura, a se žal ni ohranil. Za zgodovino je pomembno, da so se leta 1931 skakalci Joško in Janko Janša ter Bogo Šramel kot prvi in zadnji predstavniki Kraljevine Jugoslavije udeležili svetovnega prvenstva na Norveškem.

Skakalnica pod Poncami

Ideja za postavitev skakalnice v Planici se je leta 1929 rodila v vodstvu Smučarskega kluba Ilirija v Ljubljani, saj so v tej dolini zaradi odličnih naravnih danosti videli možnosti za razvoj zimskega športa. Zgradili so dom s 60 ležišči in centralnim ogrevanjem, ob njem pa bazen ter teniško igrišče in drsališče. Dom je bil dobro obiskan, za kar sta imela zasluge Stane Miklavčič in Stanko Bloudek. Leta 1932 se je Bloudek lotil gradnje 70-metrske skakalnice, žal se oblasti niso odzvale na prošnjo za finančno podporo. Gradnjo je leto kasneje prevzel Ivan Rožman, ki je nekoliko popravil načrte, in februarja leta 1934 so na skakalnici prvič pripravili državno prvenstvo, na katerem je Franc Palme s 60 metri postavil nov državni rekord. Ambiciozni organizatorji so že 25. marca na tekmo v Planico povabili še druge tedanje skakalne ase, na njej je Norvežan Birgen Rudd z 92 metri postavil nov svetovni rekord, Planica pa se je vpisala na svetovni skakalni zemljevid. 

Seveda vse ni šlo gladko, v zgodovinskih arhivih lahko preberemo, da predvsem Norvežani, ki so veljali za svetovno skakalno velesilo, nad razvojem Planice niso bili navdušeni, zato se njihovi tekmovalci niso udeleževali vsakoletnih planiških prireditev. Tako je na prenovljeni skakalnici leta 1936 zmagal Sepp Bradl-Buw, tedaj 18-letni Avstrijec, ki se je kot prvi človek z daljavo 101,5 metra za vedno zapisal v zgodovino. Jugoslovanski skakalci so magično mejo premagali leta 1941, ko sta čez stotico poletela Rudi Finžgar (101 meter) in Albin Novšak (103 metre).

Med drugo svetovno vojno poletov seveda ni bilo, bilo pa je smučarsko tekmovanje. Sredi okupiranega ozemlja so namreč slovenski partizani v Cerknem marca 1945 priredili svojevrstno smučarsko olimpijado, na kateri so tekmovali takratni najbolj znani smučarji in skakalci. Prireditev je imela izjemen odmev tudi v evropskem prostoru, bila pa je tako dobro pripravljena in varovana, da sovražniki zanjo niso izvedeli. V spomin na ta dogodek še vedno vsako leto v Cerknem konec januarja poteka odmevna prireditev Partizanske smučine, na kateri se pomerijo člani veteranskih organizacij in združenj iz vse Slovenije. 

Naslednja prelomnica se je v Planici zgodila leta 1948, ko je Mednarodna smučarska organizacija sprejela planiške polete pod svoj nadzor. Stanko Bloudek je ves čas razmišljal o gradnji nove večje skakalnice, a mu načrti niso uspeli, umrl je leta 1959, pred tem pa je na »svoji« skakalnici spremljal številne izvrstne skoke in vedno nove rekorde. Že leta 1961 pa smo se med svetovne rekorderje vpisali tudi Jugoslovani: Jože Šlibar je na nemški skakalnici v Oberstdorfu z daljavo 141 metrov postavil nov svetovni rekord.

Naslednja velika prelomnica se je v Planici zgodila leta 1969, gradnjo skakalnic sta takrat že prevzela brata Lado in Janez Gorišek. V dveh dneh je bilo namreč v zgodovini smučarskih skokov doseženih največ svetovnih rekordov. Slavili so Norvežan Bjoern Wirkola (156 in 160 metrov), Čeh Jiri Raska (156 in 164 metrov) ter Nemec Manfred Wolf (165 metrov). Govoriti se je začelo o novi športni disciplini »smučarskih poletih«. Dve leti kasneje so smučarski poleti postali uradno priznani, na prvem svetovnem prvenstvu v Planici je zmagal Švicar Walter Steiner, najboljši Slovenec Peter Štefančič je bil na desetem mestu. V zgodovini je tudi zapisano, da so leta 1979 na finalu svetovnega pokala kot refren prvič zaigrali pesem Planica, Planica, ki jo je v poklon poletom skomponiral Slavko Avsenik.

Razvoj skakalnic in skokov pa je šel naprej in poleti so bili vse daljši. Leta 1988 se je med junake Planice vpisal prvi Slovenec, Primož Ulaga je zmagal kar dvakrat. Tretje svetovno prvenstvo v poletih leta 1994 pomeni izjemen mejnik, saj je finski skakalec Toni Nieminen s skokom 203 metre prvi poletel čez magično mejo. Leta 1997 se je v Planici zgodil še en rekord: prvo skupno zmago v svetovnem pokalu in prvi veliki kristalni globus je Sloveniji »priskakal« Primož Peterka. Uspeh je ponovil tudi naslednje leto.

Uspehi slovenskih skakalcev

Že leta 2003 je Planica spet presegla vsa pričakovanja, tega leta je bilo namreč kar 72 poletov čez 200 metrov, med njimi je izstopal Finec Matti Hautamäki z rekordnimi daljavami: 227,5, 228,5 in 231 metrov. V naslednjih letih so rekordi padali kot za stavo, na velikanki so seveda šteli le še poleti več kot 200 metrov. In leta 2015 je Peter Prevc na letalnici v Vikersundu poletel magičnih 250 metrov, doma v Planici pa je marca dosegel rekord letalnice z 248,5 metra.

V našem spominu ostajajo številna domača imena, nekateri so ostali v skakalnem športu, mnogim je kot trenerjem uspelo v tujini, še več jih je po končani karieri našlo svoje mesto v drugih poklicih. Mnogi so omenjeni tudi v muzeju: med njimi Albin Rogelj, Gregor Klančnik, Janez Jurman, Ludvik Zajc, Vinko Bogataj, Vasja Bajc, Rudi Finžgar, Oto Giacomelli, Goran Janus, Bogdan Norčič, Branko Dolhar, brata Danilo in Drago Pudgar, brata Debelak, Franci Petek, Miran Tepeš, Primož Ulaga, v novejšem času pa seveda Primož Peterka, Rok Benkovič, Jernej Damjan, Peter Prevc in mlajša brata Prevc.

Težko je oceniti res številne uspehe, vsekakor še vedno največ štejejo medalje z olimpijskih iger: srebrno kolajno za ekipno zmago na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 so »priskakali« Matjaž Zupan, Matjaž Debelak, Primož Ulaga in Miran Tepeš. Matjaž Debelak pa se je domov vrnil tudi s posamično bronasto medaljo. Bron so osvojili skakalci tudi na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju leta 2002 v sestavi Robert Kranjec, Primož Peterka, Peter Žonta in Damjan Fras. In seveda leta 2014 Peter Prevc v Sočiju, ko se je domov vrnil s srebrom in bronom. Seznam še zdaleč ni popoln, odmevni so bili uspehi na novoletni turneji, zmage v svetovnem pokalu, zmage na posameznih tekmah …

• Smučke za skakanje morajo biti široke od 9 do 10 centimetrov in dolge od 240 do 270 centimetrov. Zelo pomembni so dresi. Biti morajo zelo tesni in v pasu stisnjeni s posebnim trakom, da si ga skakalci med skokom ne morejo prilagajati in s tem dosegati boljše aerodinamike.
• Robert Kranjec se lahko pohvali z največ poleti čez 200 metrov, je pa tudi nosilec svetovnega rekorda med skakalci nad 30 let (244 metrov).
• Za najboljšega skakalca vseh časov velja pred dobrim mesecem dni umrli izjemni finski skakalec Matti Nykänen, ki se žal ob svoji izjemni športni karieri v resničnem življenju ni dobro znašel. Umrl je star 56 let, osvojil je štiri skupne prvenstvene zmage v svetovnem pokalu in dosegel rekordnih 46 zmag, dvakrat je bil tudi zmagovalec prestižne novoletne turneje. Bil je nosilec petih olimpijskih medalj in devetih medalj s svetovnih prvenstev.
• Edina ženska, ki ji je uspel polet čez 200 metrov, je avstrijska skakalka Daniela Iraschko Stolz, dosegla ga je leta 2003 na Kulmu.
• Peter Prevc je kot prvi človek v zgodovini poletel 250 metrov; ima pa tudi rekorde v svetovnem pokalu v eni sezoni za največ zmag (15), največ stopničk (22) in najvišje število točk v skupnem seštevku (2303). Posamično je zmagal kar dvaindvajsetkrat.
• Poljak Adam Malysz je v Planici kar štirikrat dvignil osvojeni svetovni pokal.
• Šestnajst slovenskih smučarskih skakalcev je v svetovnem pokalu v smučarskih skokih od sezone 1979/80 do zdaj osvojilo 67 posamičnih in devet ekipnih zmag. Prvo posamično zmago je leta 1981 dosegel Primož Ulaga, zadnjo pa letos februarja Timi Zajc. Zadnjo ekipno zmago je slovenska reprezentanca dosegla v postavi Jurij Tepeš, Domen Prevc, Robert Kranjec in Peter Prevc leta 2016 v Oslu.
• Za Radiotelevizijo Ljubljana je marca 1958 Fran Žižek posnel prvi film o smučarskih skokih v Planici. Marca 1960 pa je iz Planice potekal prvi mednarodni evrovizijski prenos, ki ga je snemala Televizija Ljubljana, zanj pa sta bila zadolžena Beno Hvala in Janez Meglič. Hvala se je uveljavil kot eden največjih strokovnjakov za prenose smučarskih skokov, nasledil ga je Stane Škodlar, danes pa se pod režijo podpisuje Dejan Čretnik.

Nekaj zanimivosti