Dva zaliva, dva obraza slovenske obale

Prosti čas | mar. '19

Ne bi ponavljal, kako dolgo morsko obalo imamo (46,6 km, ampak od mene niste slišali tega podatka). Na delu istrske obale se prerivajo plaže, soline, lagune, izlivi rek, cestišča, industrija, pristanišča in marine, turistična infrastruktura, sprehajališča in mesta … Vmes pa najdemo celo krajinski in arheološki park, prvega pri Strunjanu, drugega pri Izoli, se pravi nedotaknjeno območje narave in zavarovano zgodovinsko območje.

V prvi pomladi na morje? Zakaj pa ne? Pogledati, kako se z zahoda začne nad Slovenijo jasniti – ali obratno: oblačiti? Vdihati mehek zrak, dišeč po soli? Poiščite jih torej, najprej te strunjanske klife, strme, ponekod navpične stene strunjanskega polotoka, ki padajo naravnost v morje; male, skrite zalivčke, v katerih ste se poleti morda kdaj samotno kopali. Pod klife pridete desno od strunjanskega kopališča, takoj nad vilo Tartini.

Izolski arheološki park oblikujejo številni rimski mozaiki.

Prepadni klifi se grezijo tudi 80 metrov globoko. Kot razviharjeni valovi se po njihovih stenah vijejo značilne plasti fliša. V vznožju, po katerem se je lepo sprehajati, se širi značilna abrazijska prodna terasa, nasuta z odkruški fliša ali sovdana, ki jih je v ritmičnem dvigovanju in upadanju, še bolj pa seveda v viharjih, razsulo morje. Zlasti je zanimiv obisk ob oseki, ko v bibavičnem pasu opazujemo živozelene kvadraste kamne z gosto algasto zarastjo, lep »podvodni travnik« z morskimi ježki, leščurji, morsko solato, spalancanijevimi črvi in različnimi rakci ter raznimi endolitskimi školjkami, ki razjedajo kamnine in so v tem pogledu zaveznice rušilnih valov. Nekatere živalce, na primer rdeča morska vetrnica, so prilepljene. Sprehajalec mora občudovati njihovo fiziologijo, odporno proti okrutnim spremembam vode in suše, pripeki in mrazu. Kar opazujemo nad tem »travnikom«, so ostanki morja v eocenu, skladi, ki so jih dvignili gorotvorni procesi. Če bi stotisočletja lahko strnili v eno minuto, bi bili osupli od njene dinamike in dramatičnosti. Koliko narivanja, gubanja, sesuvanja krhkega ostenja! Koliko odpihovanja! Koliko zdiranja po hudih nalivih! V burji ali morskem pršcu boste bliže čutili gibala teh nenehnih sprememb, v katerih je en človeški vek krajši kot švist nevidne razpoke v kamnu. Kadar je bibavica nizka, se obrežni pas pod tem največjim flišnim klifom ob vsem Jadranu pomakne daleč v morje in podvodno življenje začne migetati pred vašimi očmi in za hip se vam zazdi, kakor da ste zagledali odrto kožo velikanskega bitja našega sveta.

Izolski mozaiki

Pod strunjanskimi klifi je v sončnih dneh prijetno tudi marca.

Si želite še kak kos zanimivega morja? Peljite se v Izolo, sledite oznaki za Simonov zaliv. Arheološki park je takoj pod krajevnim parkiriščem. Odkrit je bil leta 2017. Edinstveno je poseben po tem, da sega prek obalne črte v morje, zakaj slovenska obala se pogreza od pol milimetra do skoraj dveh milimetrov na leto. Kar pomeni, da se je Tržaški zaliv v 2000 letih pogreznil od enega do 3,8 metra. Nekakšno sredino tega pogrezanja lahko zaznamo v pomolu antičnega pristanišča v Simonovem zalivu. Za stare zidove tega pristanišča lahko ob visoki plimi ugibamo, ali so umetni ali naravni, ob nizki oseki pa vendarle zaznamo, da gre za podrt, od maestrala prebičan molo. Rimsko gradbeno umetnost skozi podvodno masko občudujejo potapljači, kolikor je seveda lahko razberejo iz opletajočega priraslega rastlinja in okamnelih školjk. Skratka morje še ni čisto zakrilo, kar je prekrilo.

Glavnina parka pa je na kopnem, na travniku, ki se je po čudežu izognil zagnani turistični povezavi. Ta nenavadni travnik ima dve položni izkopani vdrtini, globoki okoli metra, pokriti z dvema šotorskima strehama, ki sta zanimivo delo sodobne arhitekture. Pod njima so restavrirani temelji in izjemni talni mozaiki dvora, ki so ga Rimljani imenovali villa maritima. Kot poletna rezidenca nekoga iz višjega družbenega sloja – verjetno iz Ogleja – je bila zgrajena v prvi polovici 1. prvega stoletja. Graditelji in lastniki so imeli ob svojem pristanišču gospodarska poslopja in skladišča, rekli bi, da obrat živilske industrije istrskih pridelkov, zlasti vina in oljčnega olja, zraven pa še bivališča za delavce, v glavnem sužnje. Še marsikaj bodo razkrila nadaljnja kopanja po travniku, ki bodo sledila. Do zdaj za rimskimi naseljenci niso našli nobenih ostalin, niti najmanjšega novčiča. Kdaj so prebivalci tako temeljito pometli za seboj, ni znano. Pristanišče pa je delovalo še pozno v srednji vek, dokler ni od pogrezanja popokalo. S pomolom, valobranom in bankino je zajemalo 7300 kvadratnih metrov in je bilo varno pred vsemi vetrovi. Velikost pristanišča je močno presegala potrebe vile, zato je verjetno služilo natovarjanju izdelkov s širšega prostora. V njem so se lahko zasidrale večje tovorne ladje, dolge do 25 metrov in z ugrezom do treh metrov. Natovorile so do tisoč amfor vina, prarefoška in pramalvazije.

Arheologi še niso odgovorili na vprašanje, kdo je živel v vili. Prva njihova ugotovitev je, da lastnik ni nujno v njej tudi živel, ampak jo je z družino le občasno obiskoval. Logično, da je sem prišel v poletnih mesecih in si privoščil oddih in umik iz mesta. Arheologi domnevajo, da je lastnik sprejemal stranke, goste in obiskovalce. Skratka villa maritima je bila antični vikend. Rimski gospod je stopal po sijajnih mozaikih, ki jih je postavil mojster, vešč oblikovanja, po shemah duhovitih in uravnoteženih ornamentov. Umetniški in geometrijski pletež drobnih kvadratnih kamenčkov, ki s svojo lepoto osupne današnje z vsakršnimi vizualizacijami naphane ljudi, res skriva in odkriva dušo stare plemenite pokrajine.

Besedilo in fotografije: Željko Kozinc


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media