Kultura kratke
Razstava /120. obletnica rojstva Božidarja Jakca
Imenitni slikar Božidar Jakac je prepotoval skoraj ves svet (Evropo, Ameriko in severno Afriko), neprestano risal, fotografiral in posnel tudi več kratkih filmov. Novomeščanom je podaril 828 del, večinoma krajin v tehniki pastela, ki bi jim lahko rekli kar portret pokrajine, saj je v njih iskal in slikal duhovni portret le-te, ne le njene vizualne podobe. Prav krajina v pastelu je Jakca približala najširšemu občinstvu, zato so v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja pripravili razstavo njegovih del z naslovom Podoba in moč krajine. Jakčeva iskrena in globoka navezanost na domačo pokrajino ter rojstni kraj se kaže v številnih motivih, zato bo posebno mesto na razstavi predstavljala ravno podoba Dolenjske. Ogledate si jo lahko do 20. aprila.
Stota obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom
Soboški Pomurski muzej jo zaznamuje z razstavo 50 del na papirju Ludvika Vrečiča. Po številnosti izstopajo portreti, sledijo prekmurski pejsaži in žanrski prizori. Po besedah kustodinje Irme Brodnjak želijo osvetliti in v celoti razstaviti bogati fond Vrečičevih del iz muzejskih in galerijskih zbirk, s tem pa poudarjajo pomen začetkov likovne tradicije Prekmurja, saj je bil Vrečič prvi akademsko šolani likovni umetnik iz te pokrajine in najstarejši predstavnik prve prekmurske likovne četverice, v katero vključujejo še slikarja Karla Jakoba in Lajčija Pandurja ter kiparja Ferija Küharja. Vrečič je večino življenja preživel v Budimpešti, a vračal se je v domačo prekmursko pokrajino in jo tematiziral.
Film / Festival dokumentarnega filma
Pregled svetovne produkcije dokumentarnih filmov si lahko ogledate na 21. festivalu dokumentarnega filma, ki bo od 13. do 20. marca v Cankarjevem domu, Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Tekmovalni filmi bodo tudi letos na temo človekovih pravic v sodelovanju z Amnesty International Slovenija, ki podeljuje glavno nagrado festivala. Poleg omenjenega so filmi razdeljeni v sklope: Miti, ikone mediji, Intimni portreti, Aktualno družbenokritični in Posvečeno, tako da boste ljubitelji te filmske zvrsti našli tisto, kar vas zanima, spremljali boste lahko pogovore z gosti festivala, seminarje in si ogledali premiere filmov slovenskih avtorjev.
Opera / Prodana nevesta v ljubljanski operni hiši
Vesela zgodba o ljubezni, ki premaga vse težave, in folklorno obarvana glasba sta značilnosti popularne opere Prodana nevesta Bedřicha Smetane. Čeprav so jo v Ljubljani prvič uprizorili leta 1894, zadnjič pa leta 1998, ostaja popularna pri nas in v svetu. Pohvalno je, da jo pojejo v slovenščini, prevod libreta Nika Štritofa je odličen. Zanimivo je, da je predstava nastala v koprodukciji med našo operno hišo in Narodnim gledališčem Moravske ter Šlezije, s čimer so napovedali Smetanov operni cikel (napisal jih je 8) Ostrava 2024. Zato ni prav nič čudnega, da v operni predstavi sodelujejo tudi Čehi. Med njimi glasbeni vodja in dirigent David Švec, režiser Jiři Nekvasil, avtorja scene ter kostumov, kar požlahtni tokratno predstavo. Igrivost in češki humor sta zagotovila, dala pa sta tudi elan domači ekipi. Kljub lahkotnemu žanru je bila izvedba velik izziv za pevce in orkester, ki so ga dobro opravili. Branko Robinšak je z liričnim tenorjem podal čudovito podobo Janka, prav tako Andrej Debevec (Vašek) in Peter Martinčič (Kecal). Izstopa tudi sopranistka Mojca Bitenc v vlogi neveste Marinke.
fotka: Prodana
Muzeji / Izjemna arheološka najdba
Ob lanskem izkopavanju na ljubljanski Gosposvetski cesti so arheologi pričakovano našli veliko število grobov, sarkofagov, a tudi nepričakovane izjemne najdbe. Najbolj jih je presenetila prelepa posoda iz modrega stekla z reliefnim okrasom in grškim napisom o uživanju v pitju vina, s premerom 21 centimetrov. Navdušila je tudi ameriške strokovnjake in revijo National Geographic Slovenija. Do konca meseca si jo lahko ogledate v Mestnem muzeju.
Glasba / Barve zelenega smaragda
So simfonična pesnitev – spomin na trpljenje slovenskega skladatelja in duhovnika Avgusta Ipavca. Rodil se je leta 1940 v Ročinju. Najprej je diplomiral na ljubljanski teološki fakulteti, kasneje je na Akademiji za glasbo končal študij kompozicije, podiplomo pa je opravil na dunajski visoki šoli za glasbo. Najbolj znan je po zborovskih in oratorijskih delih. Simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda je epopeja v spomin na prvo svetovno vojno in milijone žrtev predvsem na naših tleh in še posebej na soški fronti. V glasbo so vpete recitacije dramskih igralcev, ki predstavljajo pesnika Simona Gregorčiča z njegovimi pretresljivimi verzi slutnje vojnih strahot, Božje vile, ki ga tolaži, ter slovenskega, avstrijskega, madžarskega, italijanskega ter ruskega vojaka. Ti berejo avtentična pisma, ki so jih vojaki pisali s fronte svojim domačim oziroma so jih dobivali od njih na fronto. Dogajanja povezujejo plesalke (Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana), ki predstavljajo simbolično stran vsega dobrega in tolažečega, je povedal režiser in koreograf Henrik Neubauer, ki je ustvaril izjemno delo. Nastopa tudi folklorna skupina (Bc), ki pleše brezskrben rezijanski ples vse do usodnih eksplozij bojnega meteža. Otroška folklorna skupina (Pastirci iz Drežnice) ponazarja brezskrbnost otroštva v središču vojne vihre. Prikazan je tudi avtentičen prizor božičnega srečanja obeh sprtih vojskujočih se strani v prvem letu vojne, ko se vsi sprašujejo, kdaj bo konec vojnih strahot. Mešani pevski zbor (Adoramus, Logatec) povezuje orkestralne dele s pesmimi v jezikih bojujočih se strani. Častni pokrovitelj tega veličastnega dela je predsednik RS Borut Pahor, sodelujejo še Simfonični orkester Cantabile, budimpeška filharmonija in številni drugi. Ogledate si jo lahko 24. marca ob 17. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
