Kaj pravzaprav dela?

Prosti časmarec '19

Ne, ob novem letu ni delala nobenih načrtov. Obljubila si je, da jih ne bo. Pa tudi prekmalu je bilo, saj je takrat šele vstopala v neznano življenje. Zdaj pa je že marec, ona pa še vedno ni vedela, kako naj začne to novo obdobje. Že skoraj tri mesece se navaja in res ne ve, kje naj bika zagrabi za roge.

Decembra je imela še dopust in se še ni resno zavedela, da je starega načina dokončno konec; ko je pospravljala svoje reči v službi, je bilo toliko vsega, da ni čutila nič posebnega, ali pa ni vedela, kaj čuti. Potem vse novoletne naglice in prijetni koščki neizogibnega slovesa – pa tudi marsikakšna grenka misel je kanila v tiste vrtoglave dni ... Kar prehitro je prišel januar, ko se je prvič zares zavedela, da v službo ne bo šla nikoli več. No, morda kdaj na obisk. Pa se je hitro spomnila, da v naglici, ki je značilna za njihovo delo, res ni časa za obiske upokojenih sodelavk – nihče ne more pričakovati od zaposlenih, da se bodo lagodno naslonili na mizo in srkali kavo ter poslušali, kako upokojenci ne vedo, kaj bi počeli s sabo ...