Lani se je ustavilo padanje pokojnin

Dobro je vedeti | mar. '19

Običajno v marčni številki Vzajemnosti namenimo več besed gmotnemu položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. Februarja, ko prispevek pripravljamo, so namreč na voljo vsi statistični podatki, ki omogočajo dajanje ocen o tem, ali so v njem nastale spremembe in kakšne. Tedaj razpolagamo tako s podatki o izplačilih pokojnin v preteklem letu, gibanjih cen življenjskih potrebščin v tem času in seveda ravni povprečne plače, izplačane za navedeno leto, torej s ključnimi elementi za njihovo ugotavljanje.

Pokojnine so bile v preteklem letu dvakrat usklajene, redno in izredno, v polni meri pa so se izrazili tudi učinki zakonskih sprememb, uveljavljenih od oktobra 2017 naprej, zaradi česar so se določene starostne in invalidske pokojnine zvišale na znesek 500 evrov. Vse to je vplivalo na to, da se je lani končno le zaustavilo siceršnje vsakoletno zniževanje razmerij med povprečnimi mesečnimi pokojninami in povprečno plačo. Gmotni položaj vseh prejemnikov pokojnin se je tako lani glede na predhodno leto nekoliko izboljšal. To potrjujejo tudi nekateri drugi kazalniki, o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju.

Končno bolje

Povprečna rast starostnih in invalidskih pokojnin, izplačanih v letu 2018, je bila za malenkost višja od povečanja povprečne plače, izplačane za to leto, medtem ko je bila rast povprečnih vdovskih in družinskih pokojnin nižja. Vzrok za to je iskati v strukturnih spremembah med njihovimi uživalci in dejstvom, da na tovrstne pokojnine zakonske spremembe, uveljavljene oktobra 2017, niso imele nobenega vpliva.

Statistične podatke, ki omogočajo oceno gmotnega položaja upokojencev v preteklem letu, povzemamo iz mesečnega statističnega pregleda za december 2018, ki ga objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), ter objavljenih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Raven povprečnih mesečnih pokojnin, glede na njihovo vrsto, izplačanih v preteklem letu, je razvidna iz naslednje razpredelnice, v kateri za primerjavo navajamo tudi njihova povprečja iz predhodnega leta:

Povprečna neto starostna pokojnina, izplačana v letu 2018, je bila v primerjavi z mesečnim povprečjem teh pokojnin, izplačanih v letu 2017, višja za 3 odstotke, povprečna mesečna neto invalidska pokojnina od enakega povprečja predhodnega leta za 3,3 odstotka, povprečna mesečna vdovska in družinska pokojnina pa za 2,6 odstotka.

Po začasnih podatkih Sursa, objavljenih na njegovi spletni strani 15. februarja 2018, je povprečna mesečna neto plača, izplačana za leto 2018, pri pravnih osebah znašala 1.092,74 evra, kar je za 2,9 odstotka več od mesečnega povprečja, izplačanega v predhodnem koledarskem letu.

Razhajanja v stopnjah rasti povprečne mesečne neto plače in povprečnih mesečnih neto pokojnin v posameznem koledarskem letu se neposredno odražajo v višini doseženih razmerij med njimi. Omenili smo že, da se je njihovo sicer vrsto zaporednih let trajajoče zniževanje v preteklem letu končno le zaustavilo. Malenkosten dvig razmerja pri starostnih in invalidskih pokojninah glede na predhodno leto pomeni povečanje njihove vrednosti in temu primerno izboljšanje gmotnega položaja njihovih prejemnikov. Navedeno pa vpliva tudi na zaustavitev nazadovanja njihove materialne in socialne varnosti. Ta se je, če se omejimo le na veljavnost ZPIZ-2, sicer vsako leto nadaljevala vse od njegove uveljavitve.

Spremembe na ravni povprečnih mesečnih neto plač, povprečnih mesečnih neto starostnih pokojnin in cen življenjskih potrebščin, izražene v indeksih, so se v tem obdobju po posameznih koledarskih letih gibale takole:

*začasni podatek

Iz zbranih statističnih podatkov Sursa in zavoda izhaja, da se je v primerjavi s predhodnim letom v tem obdobju raven povprečne mesečne neto plače vsako leto povečala. To pa za spremembe ravni povprečne starostne pokojnine ne velja. Medtem ko se je njeno povprečje v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom malenkost zvišalo, se je v naslednjih dveh letih zniževalo. Od leta 2016 naprej se je začela povečevati, zaradi že prej omenjenih razlogov pa občutneje v preteklem letu. V letu 2018 je bila rast povprečja mesečnih neto starostnih pokojnin glede na predhodno leto tudi prvič v tem obdobju višja od rasti mesečnega povprečja neto plač.

Znano je, da ZPIZ-2 pogojuje višino možnega odstotka redne uskladitve pokojnin, namenjeno ohranjanju njihove vrednosti, s seštevkom določenih odstotkov rasti povprečne plače in cen življenjskih potrebščin, doseženih v predpisanih obdobjih. Zato smo v prejšnjo razpredelnico vključili tudi podatke Sursa o indeksih rasti zadnjih v posameznem koledarskem letu. Redni bralci vedo, da redne uskladitve pokojnin, določene v sistemskem zakonu, vse do leta 2017 sploh niso bile mogoče, ker so usklajevanje urejali zakoni o izvrševanju državnega proračuna, veljavni v posameznem koledarskem letu. Statistični podati o rasti cen življenjskih potrebščin pa so, čeprav niso bili aktualni pri določanju višine uskladitev pokojnin vse do leta 2017, vseeno zanimivi, ker omogočajo ugotavljanje realne vrednosti tako izplačanih povprečnih neto plač kot tudi povprečnih neto pokojnin v posameznih koledarskih letih. To je dodatni možen kazalnik ocenjevanja gmotnega položaja prejemnikov plač in pokojnin. Podatki so zgovorni.

Medtem ko je vrednost povprečne mesečne neto plače realno nazadovala le v letu 2013, se je realna vrednost povprečne mesečne neto starostne pokojnine vse do leta 2015 nižala, šele od tedaj naprej pa se je v posameznem letu izboljševala, najbolj v preteklem letu.

Dosežena razmerja med povprečnimi mesečnimi neto pokojninami glede na njihovo vrsto in povprečnimi mesečnimi neto plačami, izplačanimi za posamezno koledarsko leto, smo zbrali v naslednji razpredelnici. Zniževanje razmerij vpliva na zmanjševanje vrednosti povprečnih mesečnih neto pokojnin v primerjavi z vrednostjo povprečnih mesečnih neto plač, višanje pa izboljševanje njihove vrednosti.

* Novembra 2015 je Surs spremenil vir podatkov o izplačanih plačah za zaposlene osebe v javnem sektorju (ISPAP), ki vpliva na višino povprečne plače. Razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo za leto 2014 upoštevajo primerljiv podatek, objavljen za to leto, ki ga je objavil Surs.

Postopno nižanje razmerij v času veljavnosti ZPIZ-2 pogojujejo zakonske spremembe pri odmeri pokojnin, še posebej pa omejitve in celo onemogočanje rednega usklajevanja pokojnin, ki je, izhajajoč iz zakonske dikcije, namenjeno izključno ohranjanju njihove vrednosti, določeni ob odmeri, tudi pozneje v času njihovega prejemanja.

Izplačila sorazmernih delov

Poudariti velja, da statistični podatki o zneskih povprečnih mesečnih pokojnin po posameznih vrstah, zapisanih v začetku tega prispevka, obsegajo tudi izplačila njihovih sorazmernih delov. To so, kot izhaja že iz njihovega imena, dejansko le deli določenih pokojnin, ustrezni dopolnjeni pokojninski dobi, prebiti le v zavarovanju v Sloveniji, zato so znatno nižje. Višina drugega že pridobljenega dela pokojnine ali drugih delov, na katere upravičenci še čakajo do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice, pa so odvisni od drugih držav, v katerih so ti upravičenci dopolnili preostalo pokojninsko dobo. Samo slovenski sorazmerni del pokojnine zato zanje ne more biti merilo njihovega gmotnega položaja.

Statistični podatki o povprečnih pokojninah, ki obsegajo tudi njihove sorazmerne dele, niso najobjektivnejši kazalniki gmotnega položaja prejemnikov pokojnin v državi. Ti prejemniki lahko že uživajo ali bodo tudi ustrezne dele tujih pokojnin, ki njihov gmotni položaj bistveno izboljšujejo.

Kolikšna je višina povprečnih slovenskih pokojnin brez prištetih izplačil sorazmernih delov, je mogoče razbrati iz statističnih podatkov zavoda, objavljenih v že omenjenem pregledu. Ti kažejo nekoliko drugačno, predvsem boljšo sliko gmotnega položaja uživalcev pokojnin. Po teh podatkih je znašala povprečna mesečna neto starostna pokojnina brez prejemnikov sorazmernih delov v preteklem letu 717,79 evra, kar je za 78,79 evra ali 12,3 odstotka več od povprečja vseh starostnih pokojnin. Povprečna mesečna neto invalidska pokojnina je znašala 544,23 evra, kar je za 45,40 evra ali 9,8 odstotka več, povprečna vdovska in družinska pokojnina pa 459,28 evra, kar je za 58,17 evra ali 14,5 odstotka več od skupnega povprečja od posamezne vrste teh pokojnin, ki obsegajo tudi njihove sorazmerne dele. Zanimiv je tudi podatek, da je povprečna mesečna neto starostna pokojnina, odmerjena za pokojninsko dobo 40 ali več let, znašala 825,89 evra.

Bolje tudi za nove upokojence

Statistični podatki o ravni lanskih pokojnin kažejo, da se je v preteklem letu, glede na predhodno leto, pomembno izboljšala tudi raven na novo uveljavljenih pokojnin. Mesečno povprečje takih starostnih pokojnin je znašalo 708,47 evra, kar je za 9,6 odstotka več od njihovega povprečja v letu 2017. K tolikšni razliki je po naših ocenah prispevala tudi njihova struktura.

Statistični pregled zavoda omogoča tudi prikaz deležev povprečnih mesečnih bruto starostnih pokojnin ter vseh pokojnin brez prištetih sorazmernih delov glede na njihovo višino, kar dodatno osvetljuje raven slovenskih pokojnin. Podatke za lanski december smo strnili v naslednji razpredelnici:

V primerjavi s podatki za enak mesec predhodnega leta se je nekoliko zmanjšal delež prejemnikov vseh pokojnin do 500 evrov (v predhodnem letu je znašal 36,8 odstotka). Večinski delež starostnih pokojnin, pa tudi vseh pokojnin, se še naprej giblje med 500 in 800 evri. Tako pokojnino je prejelo 55,7 odstotka prejemnikov starostnih pokojnin, med vsemi pa je bilo do tolikšnih izplačil upravičeno 49,7 odstotka uživalcev. Pretežni del pokojnin ne presega 800 evrov. Med prejemniki starostnih pokojnin do 800 evrov je bilo do takega zneska pokojnine upravičenih 71,1 odstotek, med vsemi izplačanimi pokojninami pa 76,2 odstotka. Starostno pokojnino, ki je presegala 1.800 evrov, je prejelo le 1,9 odstotka teh upravičencev, med vsemi prejemniki pa 1,4 odstotka.

Zakonsko zagotovljeni znesek predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, ki je sicer enak starostni pokojnini moškega, odmerjeni za 15 let zavarovalne dobe od najnižje pokojninske osnove, je decembra lani znašal 218,26 evra. Najvišja neto izplačana pokojnina pa je v tem mesecu znašala 2.767,03 evra. Njeno višino so poleg dolge dopolnjene pokojninske dobe pogojevale tudi z zakonom določene spodbude, namenjene uživalcem starostnih pokojnin, če odložijo njeno uveljavitev na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev.

20 odstotkov starostne in del vdovske pokojnine

Ob koncu tega pregleda omenjamo še dva zanimiva statistična podatka. Prvi se nanaša na povprečni znesek 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine – nove pravice, namenjene spodbujanju odlaganja njunega uveljavljanja – znašal je 165,61 evra in je za malenkost nižji od povprečja preteklega leta. Drugi statistični podatek pa zadeva povprečni znesek dela vdovske pokojnine. Ta je znašal 65,02 evra. Število obeh vrst prejemnikov se povečuje.

Menimo, da je začetne pozitivne spremembe v gmotnem položaju prejemnikov pokojnin v prihodnje nujno ohraniti in tudi nadgraditi. Dejstvo je, da so pretekli posegi v sistem temeljito omajali gmotni položaj upokojencev in krepko znižali vrednost njihovih prejemkov. Dosežena razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami so kljub lanski zaustavitvi njihovega znižanja na najnižji ravni in zahtevajo, še posebej v pogojih gospodarske rasti, izvajanja obeh zakonsko določenih načinov usklajevanja pokojnin. Dobrodošla pa bi bila tudi sprejem in uresničitev takih ukrepov, katerih cilj bo dodatno izboljšanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin.

Jože Kuhelj