Na human pogon ne gre več
Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več je precej udaren naslov okrogle mize, s katerim so predstavniki zdravstvene in babiške nege želeli opozoriti javnost, predvsem pa pristojne, da so nujne spremembe. Pri tem so imeli v mislih tako diplomirane medicinske sestre kot zdravstvene tehnike in babice pa tudi bolničarje-negovalce. Vedno več jih namreč zaradi slabih pogojev dela in slabega zaslužka odhaja v tujino ali pa celo zapušča poklic.
Tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni. Potrebe in zahteve uporabnikov, torej pacientov, se povečujejo, izvajalci zdravstvene nege opravljajo vse več nalog, kadrovski standardi in normativi pa so stari več kot 30 let, so opozorili. Samo v bolnišnicah je leta 2017 primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege. Zdaj ni stanje nič boljše, prej nasprotno. S pomanjkanjem kadra se spopadajo tudi v zdravstvenih domovih, domovih za starejše in tudi v patronažni službi. Leta 2006 smo imeli 840 patronažnih medicinskih sester – toliko kot jih je še danes, čeprav se je njihovo delo v zadnjem letu zelo spremenilo, saj je vedno več starejših in bolnih ljudi, ki potrebujejo vsakodnevne obiske na domu. Ni zanemarljivo dejstvo, da se osebje v zdravstveni negi stara, četrtina patronažnih medicinskih sester je starejša od 55 let.
Kot je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je skrajni čas, da na področju zdravstvene nege uvedejo red, da opredelijo, kaj kdo dela in kakšna pooblastila ima ter kako je njegovo delo vrednoteno. Neurejeno je zlasti razmerje med delom diplomiranih medicinskih sester, ki imajo višjo izobrazbo (in s tem boljšo plačo), in kompetencami zdravstvenih tehnikov (nekdaj smo jim rekli srednje medicinske sestre), ki marsikdaj opravljajo enako delo za nižje plačilo. Zato je več kot 30 strokovnjakov s področja zdravstvene nege pripravilo dokument Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, ki so temelj za določitev standardov in normativov. Potrdila sta ga tako Razširjen strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego (RSKZN) kot Zdravstveni svet RS, še vedno pa ga ni potrdil minister za zdravje. To naj bi storil do začetka letošnjega marca, zato je val ogorčenja med prisotnimi poželo pojasnilo mag. Pie Vračko, državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, da je minister imenoval nov strateški svet za zdravstveno nego, ki bo marca prvič razpravljal – ravno o aktivnostih in kompetencah.
Zavlačevanje ministrstva z uveljavitvijo dokumenta v zbornici zdravstvene in babiške nege razumejo kot neupoštevanje stroke. Ob tem pa se je Monika Ažman vprašala, ali bi ministrstvo imelo enak mačehovski odnos tudi, če bi zahteve prihajale iz zdravniških vrst. Prepričani so, da je eden od razlogov ekonomski vidik, ki prevladuje pred stroko, češ da se bodo s povečanjem stopnje izobrazbe povečali stroški. Po besedah izr. prof. dr. Brigite Skela Savič, članice upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester, pa vse mednarodne raziskave kažejo ravno nasprotno – da povečana stopnja izobrazbe pri medicinskih sestrah zmanjšuje stroške predvsem pa zmanjšuje zaplete.
Ob tem so razpravljavci poudarili, da s premalo negovalnega osebja, ki je poleg tega še preobremenjeno, ne bo mogoče zagotoviti kakovostne in varne obravnave pacientov. Zaposlenim v zdravstveni negi je treba dati pravo mesto in pristojnosti ter pošteno plačilo. Ali kot se je slikovito izrazila Monika Ažman: »Na altruističen način, na human pogon enostavno ne gre več.«
