Dober kupec ali spletna prevara?

apr. '19

Če ste vsaj malo aktivni na svetovnem spletu, verjetno slej ko prej naletite na potencialne prevarante. Žal tako kot v realnem svetu tudi tu mrgoli nepridipravov, ki prežijo na manj previdne in naivne.

 Pred kratkim sem oddal oglas na eni izmed slovenskih spletnih strani za prodajo rabljenih stvari. Že čez nekaj ur sem dobil povpraševanje za ogledalo z e-poštnega naslova »monikanovak1234@gmail.com«. Pišem na omenjeni naslov in dobim odgovor – v angleščini. Preverim podatke uporabnika s tem imenom: registriran je na ta dan, kontaktna telefonska številka že na prvi pogled ni prava, naslov nekje v tujini – po preverjanju ne obstajata niti ulica niti mesto. Dovolj za prvi sum. Vseeno sem odpisal in o predmetu prodaje napisal še nekaj podatkov. V naslednji pošti se je strinjala s ceno in želela podatke mojega računa PayPal za nakazilo. Ponudila je tudi, da bo krila vse stroške denarne transakcije in stroške prevoza. Po ogledalo naj bi prišla dostavna služba in ga odpeljala na Slovaško. Želela je še točen naslov in številko mobilnega telefona. Vse skupaj je bilo dovolj prepričljivo, da sem ji poslal številko računa. Že čez nekaj ur dobim odgovor s priloženim potrdilom, ki je bilo videti pristno. Toda po preverjanju računa vidim, da plačila ni. Torej je šlo za prevaro, kot sem že slutil. Ko pojasnim dvome, me prepričuje, da je zanesljivo plačano in da bodo sredstva nakazana na moj račun takoj, ko bo dostavno podjetje prevzelo prodajni izdelek ... Ko odklonim, obljubi višji znesek od dogovorjenega, razliko pa naj kar takoj nakažem domnevnemu dostavnemu podjetju prek plačilnega mehanizma Western Union ali Money Gram. Oba radi uporabljajo tudi goljufi, tako da je to precej zanesljivo znamenje, da gre za prevaro ... Tu se je končala najina komunikacija.

A včasih se zgodi, da kasneje grozijo, da vas bodo prijavili policiji, ker so nakazali denar, a jim niste poslali izdelka. V takšnem primeru preprosto ne odgovarjajte več!

Obljubljajo bogastvo ...

Ena izmed že dolgo znanih prevar so tudi različna pisma, v katerih naj bi nekdo podedoval veliko vsoto denarja, a je ne more dvigniti zaradi takšnega ali drugačnega razloga. Zato prosi, ali lahko denar nakaže na vaš račun. Po nekajkratni izmenjavi pošte pojasni, da morate plačati nekaj malega stroškov za odvetnika in bančne transakcije. Samo nekaj sto evrov je prava malenkost v primerjavi z milijoni, ki se vam obetajo ... Prelepo, da bi bilo res! Denarja seveda ne nakazujte. Če bi ga, ga nikoli več ne bi videli, še manj pa ne obljubljenih milijonov ...

Lažna elektronska sporočila so pogosto napisana v slabi slovenščini ali angleščini. Zato ob najmanjšem sumu ne odpirajte priloge, če ne veste, od koga prihaja in kaj naj bi vsebovala, saj gre lahko za okuženo vsebino. Enako velja za morebitne povezave v besedilu.

Veliko bolj prefinjene pa so lažne spletne trgovine. Kako jih prepoznamo? Sumljivo je že, če je stran slabo izdelana, če je v besedilu veliko slovničnih napak, fotografije izdelkov so slabe kakovosti, cene pa neverjetno nizke. Pogosto na spletni strani ni informacij o trgovini in podatkov za stik. Če je mogoč stik le prek spletnega obrazca, se nakupu vsekakor raje izognite. Velika verjetnost je, da naročenega ne boste dobili ali pa morda le slab ponaredek. Sumljive so tudi nepreverjene spletne strani trgovin, ki sprejemajo le bančna nakazila vnaprej ali predplačniško kartico. Kreditne kartice in plačilni servis PayPal so varnejše, saj je kupec do določene mere zavarovan in ima možnost, da v primeru prevare dobi nazaj denar.

Med brskanjem po spletu bodite zelo previdni pri posredovanju osebnih podatkov, še posebno telefonske številke in bančnega računa. Nikoli ne nakazujte denarja vnaprej na nepreverjen račun in za nepreverjene storitve! In ne pošiljajte SMS-sporočil, če niste stoodstotno prepričani, za kaj gre! Nevede se naročite na prejemanje sporočil, ki vas lahko drago stanejo. Ali pa vas prevarantska sporočila zvabijo tudi na spletno stran, kjer je možnost okužbe z virusom ...

Če niste prepričani o verodostojnosti tistega, kar najdete na spletu, se obrnite na Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT (cert@cert.si, 01 479 88 22). Izvajajo projekt Varni na internetu in imajo informacije o najnovejših spletnih goljufijah.

 Igor Fabjan, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media