Legende o zmaju in sv. Juriju
Ob nastopu krščanstva je zmaj (lintvern/lintvort, drak, pozoj …) postal nekakšen simbol poganske teme. Zaradi boja z zmajem je vstopil v legende nekaterih naših krajev tudi sv. Jurij. Zmaga svetega Jurija nad zmajem je torej pomenila zmago krščanstva nad poganstvom. Postal je priljubljen ljudski svetnik (goduje 23. aprila), zato nosi njegovo ime vrsta krajev v imenu ali grbu, na primer: Šentjur pri Celju, Šenčur na Gorenjskem, Sv. Jurij ob Ščavnici ...
Slovenske Konjice. V notranjosti Konjiške gore nad Konjicami je bilo menda v davnih dneh jezero, v katerem je živel strašni zmaj. Rjovel in divjal je po jezeru, da se je gora tresla in so po njenem pobočju drli potoki in hudourniki. Ljudje, ki so živeli v podnožju gore, so trepetali v strahu, da bi se ob hudem zmajevem divjanju gora nekega dne razpočila in bi voda zalila njihove domove. V tako hudi stiski so ljudje pristali na zmajevo zahtevo, da mu vsako leto darujejo šest deklic.
Leto za letom je požrešni zmaj od obupanih staršev dobival, kar je zahteval. Nekega leta je na vrsto prišla celo graščakova edinka. Ravno ko so objokani starši in vaščani k zmajevi votlini peljali šest deklic, je prijahal vitez Jurij na belem konju. Presekal je zmaju vrat in rešil deklicam življenje. Prebivalci cele Dravinjske doline so spet svobodno zadihali. V zahvalo so sv. Juriju zgradili cerkev in postal je farni patron kraja. Po njegovem konju pa so poimenovali svoj kraj.
Ljutomer. V bližini kraja, ki danes nosi ime Ljutomer, je v davnih dneh živel strašni lintvort. Nekega dne je stekel proti Kameščaku, hribu nad mestom. Ljudje so ga tedaj zgrabili in ga zvezali z močno verigo. Zmaj je pobesnel in začel strašno rjuti. Vaščani so v strahu in trepetu poslušali divjanje te »ljute zveri«. Tako je ta »ljuta zver« dala ime kraju – Ljutomer.
Kozje. Eno od ljudskih imen za zmaja je tudi drak, nemško Drache. Kraj, ki danes nosi ime Kozje, se je v stoletjih, ko so bili naši kraji del avstrijskega cesarstva, imenoval Drachenbug. Stara zgodba nam pove, kako je kraj Kozje dobil zmaja v svoj grb. Na hribu Bredič nad krajem je nekoč stal grad, v katerem je gospodarila rodbina Trachenbergov. Še hujši od teh krutih graščakov pa je bil zmaj, ki je živel v Bistrem grabnu blizu gradu in ustrahoval vso okolico. Kadar se je priplazil iz svoje votline, so mu vaščani morali pripeljati najlepšo deklico. Če tega ne bi storili, bi zmaj s svojim luskinastim repom razdejal vas. Obupani vaščani so morali izpolnjevati zmajev ukaz, vendar počasi so spoznavali, da zmaj slabo vidi, zato so mu namesto mladenk privedli starejše ženske. Sčasoma so mu podtaknili kar domače živali, a tudi te prevare požrešni zmaj ni opazil. Vaščani so zato postajali vse bolj pogumni. Ubili so staro kozo, jo odrli in napolnili z živim apnom. Ko se je pojavil zmaj, je pogoltnil z živim apnom nagačeno kozo. Napil se je vode, nato pa začel rjuti in divjati. Mogočni grad na Brediču se je sesul v prah. Rušili so se domovi vaščanov, a zmaj se je pogreznil v brezno. Tako je koza rešila kraj, ki so ga hvaležni vaščani začeli imenovati Kozje, a tudi na zmaja niso pozabili – v krajevnem grbu je zmaj, ki s svojim repom ovija grajski stolp.
