Starogrška dediščina z Mosta na Soči

Zgodbe | apr. '19

Mosta na Soči ne poznamo samo zaradi Soče, krasne in bistre hčere planin, ampak tudi po bogati kulturni dediščini, v kateri izstopa arheološko bogastvo. Znamenito arheološko najdišče je pridobilo sloves že z arheološkimi raziskavami ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.

Takrat sta na prostoru obsežnega železnodobnega grobišča na levem bregu reke Idrijce izkopavala dva imenitna arheologa: dr. Carlo Marchesetti iz Trsta in Josef Szombathy z Dunaja. Odkrila sta okoli 6500 žganih grobov – izjemno število že samo po sebi priča tudi o pomembnosti in velikosti naselbine, ki se je razvila na naravnem rtu sotočja Soče in Idrijce. Naselbina je bila gospodarsko in kulturno središče t. i. svetolucijske kulture, ki je dobila ime prav po Mostu na Soči (nekdaj Sv. Lucija).

Bogastvo ter gospodarsko in kupno moč železnodobne skupnosti kažejo najdbe prestižnih uvoženih torevtskih, kovaških, steklarskih ali lončarskih izdelkov, ki jih opredeljujemo kot trgovinske izdelke ali darove obiskovalcev in popotnikov iz daljnih dežel. Ob etruščanskih, feničanskih in južnoitalskih so le redki grški izdelki. Ti so do Soče prispeli po morju do zadnjih grških postojank ob zahodni jadranski obali (Spina, Adria ob delti reke Pad) in od tam naprej po kopnem. Največ je bilo lončarskih izdelkov, ki jih domača obrt ni bila zmožna posnemati zaradi kakovostne izdelave, uporabljene gline in tehnologije hitro vrtečega se lončarskega vretena na nožni pogon.

Na Mostu na Soči so bile odkrite štiri grške posode, dva keliha (kylix) domnevno jonskega izvora in dva atiška skifosa (skyphos), pivska vrčka z nizkim prstanastim dnom in dvema ročajema. Prvega so odkrili arheologi Goriškega muzeja med raziskavami naselbine in je opredeljen v 2. polovico 5. stol. pr. n. št. Še bolje je ohranjen prvemu sočasen drugi skifos, odkrit leta 2001 v bogatem žganem železnodobnem grobu. Gre za tako imenovani sovji skifos atiške vrste B oziroma glaux, katerega značilnost je kombinacija vodoravnega in navpičnega ročaja. Izdelan je bil na lončarskem vretenu v grški rdečefiguralni tehniki in je premazan s temnosivim firnežem. Sovico (v grški mitologiji je sova zaščitnica pokopališč, mesta Atene in sveta ptica boginje Atene) z obeh strani obdajata oljčni vejici. Tudi oljka je drevo z velikim simbolnim pomenom miru, sprave, očiščenja, plodnosti ali zmage in je v Grčiji prav tako posvečena boginji Ateni (slika 1). Nam najbližji tovrstni skifosi so iz spodnje Padske nižine, sicer pa so ti znani s celotnega mediteranskega bazena.

Stilizirana podoba sovice z atiškega skifosa je danes tudi simbol kulturnozgodovinske poti na Mostu na Soči, ki je poimenovana Čez Most po modrost. Poudarek poti je prav povezovanje glavnih arheoloških zanimivosti v kraju. Med njimi je najpomembnejša arheološka zbirka v krajevni osnovni šoli, v kateri je na svojstven način predstavljena železnodobna naselbina – tudi z delno rekonstrukcijo in situ raziskane železnodobne stavbe (slika 2).

Informacije

 Tolminski muzej, Mestni trg 4, Tolmin

 www.tol-muzej.si, e-naslov: muzej@tol-muzej.si

tel. št.: 05 38 11 360

 Miha Mlinar