Športna kronika sedmih desetletij

Zgodbe | apr. '19

Jože Javornik iz Stražišča v Kranju, nekdanji skakalec, trener, sodnik in tehnični delegat vseh stopenj, je bil kar 42 let predsednik Smučarskega kluba Triglav Kranj. Je prvi častni predsednik kluba in avtor zbornika z naslovom 70 let v službi smučarskih skokov, ki ga je pripravil pri 84 letih.

Športno kroniko je pripravil v enem letu. Največ časa je porabil za statistiko državnih prvakov. Vso je izračunal peš, računalniško pa jo je obdelala žena Meta, ki je bila tudi dejavna v klubu. »Upošteval sem mnenja, da naj 70 let svojega delovanja v klubu prikažem jedrnato. Z okrog 150 fotografijami Branka Finžgarja in 30 iz osebnega in klubskega arhiva je opremljenih več kot petdeset mojih prispevkov, grafov in tabel ter zapisov dolgoletnih aktivnih sodelavcev. Ti so množično prišli na predstavitev publikacije.«

Kot diplomirani ekonomist, ki je bil dve desetletji vodja nabave v Iskri za deset tisoč ljudi in kasneje desetletje finančnik na občini, je pri klubskem delu spoštoval načelo, da ljudje radi v kakršni koli obliki vrnejo uslugo za uslugo. Kot človek in funkcionar moraš biti neomajno pošten in pravičen do vseh, s katerimi sodeluješ. Kot pravi, je treba vse aktivne sodelavce in tekmovalce na primeren način nagraditi in počastiti. Tako vsako leto z dvema kombijema peljejo najmarljivejše klubske sodelavce na ogled najpomembnejše skakalne tekme v sezoni. Letos so bili na svetovnem prvenstvu v Seefeldu. S takim ravnanjem je Jože Javornik dosegal, da je imel SK Triglav Kranj za delovanje vedno na razpolago zadosti materialnih sredstev.

Prva tekma pri osmih letih

Od kod mu vsa ta dolga leta kondicija za delo? »Zagiftan sem bil, totalno. Že kot osemletni mulc sem začel na bregu nasproti naše delavske hiše Kalvarija 91, v kateri smo živeli mama Marija, oče Jože in brat Janez, vsako nedeljo ob dveh popoldne sodelovati na tekmah v skokih. To je bilo leta 1943. Uradno sem se kot mlad tekmovalec pred dobrimi 70 leti zapisal temu športu v ŠD Udarnik, ki sem mu ostal zvest tudi po letu 1954, ko se je preimenoval v ŠD Triglav. Glavni del svojega prostega časa sem tedaj posvetil smučarskim skokom in bil 12 let tekmovalec. Leta 1960 me je Lojze Gorjanc, ki je bil na zvezi in je najstarejši član kluba, navdušil, da bi v Kranju začeli nekaj novega. Po kratkem oklevanju sem zgrabil ponudbo in na srečo pridobil in vzgojil prvo generacijo. Med dobrim ducatom fantov sta Peter Štefančič in Marjan Mesec že leta 1968 nastopila na olimpijskih igrah v Grenoblu. Dvanajst let sem bil nato trener in po uspehih se je začelo delo širiti. Priključil se nam je skakalec in tudi vodja skakalnic Dejan Šink iz Kranja in število tekmovalcev se je povzpelo na sedemdeset. Zdržalo je polnih 40 let.« Za svoje skoraj 60-letno neprekinjeno delo pri smučarskih skokih je prejel več nagrad in priznanj.   

Slovenci smo odlični organizatorji

V naslednjih letih je opravil na fakulteti izpite za trenerja, potem pa za sodnika od klubskih do mednarodnih tekmovanj. Leta 1980 je postal tudi tehnični delegat FIS. Tedaj je v skakalnih krogih prevladovala nemščina (zdaj je prevladujoč jezik angleščina). Zato mu je kot tehničnemu delegatu v Saporru pri pozdravu pomagala prevajalka. Veliko je potoval po vseh evropskih državah, ZDA in Kanadi, le v Sovjetski zvezi ni bil.

Jože Javornik kritično meni, da Mestna občina Kranj nameni znatno premalo sredstev za šport in promocijsko ne zna izkoristiti uspehov, ki so jih dosegli skakalci in letalci. Le-ti imajo več medalj kot vsi drugi kranjski športniki skupaj in so rekorderji med slovenskimi smučarskimi klubi. Moti ga tudi, da tuji trgovci niso dolžni dati sredstev za delovanje krajevnih društev.

Ko je strnil svoje vtise o poteku tekmovanj, je ocenil, da smo v Sloveniji dejansko najboljši organizatorji. Žal pa naši mediji hlepijo le za veledogodki, domače dogajanje pa jih komaj kaj zanima. S tem povzročajo veliko škodo mladim in športu, meni. Bil je trideset let športni dopisnik. Vse njegovo delovanje v klubu, ki mu je namenjal polovico prostega časa, skupaj z ženo Meto kot sekretarko in kasneje finančnico ter odličnimi sodelavci je dejansko ena sama zmaga. Na novih skakalnih in vadbeno-društvenih objektih na Gorenji Savi in pod Šmarjetno goro in v njih, v odličnih rezultatih najbolj znanih slovenskih skakalcev in letalcev ter temu primerni obilni beri medalj. Z Marijo Simčič je vpeljal odlično sodelovanje z Gimnazijo Franceta Prešerna Kranj. Še posebno pa je ponosen, da je na mednarodnem tekmovanju v prijateljskem Reit im Winklu na Bavarskem 24. julija 1991 s častnim predsednikom društva g. Webrom v močnem dežju izobesil prvo zastavo Slovenije na športnem tekmovanju.

Stanislav Jesenovec, fotografiji: osebni arhiv J.J.