Pesmarice iz taborišča

Zgodbe | apr. '19

Mojca Kopač S pesmarico

Skoraj 74 let so stare rdeče knjižice z naslovom Nekaj partizanskih, v katerih je natisnjenih 17 partizanskih in revolucionarnih pesmi, ki so jih po spominu zapisali jugoslovanski aktivisti v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau. V zapuščini svojega očeta Vlasta Kopača jih je našla hči Mojca Kopač in jih ob dnevu spomina na žrtve holokavsta podarila članom Skupnosti internirancev Dachau.

Pesmi so bile napisane s pisalnim strojem in razmnožene na ciklostil ter spete v lične knjižice, izdal pa jih je kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega odbora v koncentracijskem taborišču Dachau maja leta 1945. Nekatere knjižice so celo oštevilčene kot bibliofilski izvodi. Te pesmi so prepevali taboriščniki na mitingih in srečanjih med čakanjem na odhod v domovino in med vračanjem. Kako je taboriščnikom, ki so se po koncu vojne bolni in izčrpani vračali na svoje domove, uspelo prenesti tudi večje število teh knjižic in druge risbe, ki so se ohranile vse do danes, ni povsem jasno. Mojca Kopač pa pravi, da njen oče o taborišču doma ni nikoli govoril.

V zborniku z naslovom Dachau, ki je izšel pri založbi Borec leta 1981, med uredniki pa je bil tudi Vlasto Kopač, lahko preberemo, da so bili slovenski interniranci v Dachauu zelo dobro organizirani. V svoje vrste so pritegnili tudi sotrpine iz drugih jugoslovanskih republik in Primorce – te so v taborišču pretežno vodili kot Italijane, saj so bili večinoma internirani z območja, ki je spadalo pod Italijo. Po osvoboditvi taborišča maja 1945 so jugoslovanski interniranci med čakanjem na transport v domovino pripravljali tudi mitinge, izdajali časopis Dahavski poročevalec ter brošure Razsvit, Vesti in Jež za žico. V domovino so se vračali v treh transportih, in sicer 5., 7. in 9. junija 1945 v kamionih, ki so jih dali na razpolago Američani. Transporte so do Podkorna spremljali ameriški vojaki, tam pa so jih prevzele jugoslovanske oblasti in jih nastanile v treh zbirnih centrih v Ljubljani, Kamniku in Kranju. Od tod so se vračali na svoje domove.

Iz lagerja v zapor

Vlasto Kopač se je rodil 3. junija 1913 v Žireh, njegov oče Franjo Kopač je bil akademski slikar, mama pa je bila Čehinja, ki jo je oče spoznal med študijem v Pragi. Leta 1934 se je v Ljubljani vpisal na študij arhitekture pri Jožetu Plečniku. Ob napadu na Jugoslavijo so Italijani razred razpustili, Kopač pa se je pridružil ilegalnemu odporniškemu gibanju. Oktobra leta 1943 so ga aretirali domobranci in ga v začetku januarja 1944 deportirali v Dachau. V taborišču je zaradi svojih risarskih sposobnosti dobil delo v knjigoveznici, kjer je na ukaz osebja SS občasno izdelal tudi dopisnice, božične voščilnice in majhne vedute. Kljub prepovedi je skrivaj risal tudi to, kar se je dogajalo v taborišču, iz katerega se mu je uspelo vrniti. 

A oktobra 1947 so ga aretirali. Postal je eden izmed obsojencev v slovitih dahavskih procesih in obsojen na smrt. Obsodbo so nato spremenili v 20 let zapora s prisilnim delom, leta 1952 je bil pogojno izpuščen, a je bil državljan brez državljanskih pravic. Njegov prijatelj Marjan Dermastja, ki se je zavzemal za ohranitev planšarstva na Veliki planini, ga je vključil v ekipo za revitalizacijo planine. Vlasto Kopač je zasnoval šest različnih tipov planšarskih koč, ki so zgodovinsko utemeljene v planšarski literaturi in jih lahko vidimo na Veliki planini. Je tudi idejni avtor Poti ob žici okupirane Ljubljane. Zasnoval in izdelal je načrte za postavitev 104 spominskih stebrov iz istrskega kamna ter 6 figurativnih obeliskov ob mestnih vpadnicah, kjer so bili med vojno t. i. bloki (prehodi). Umrl je 27. aprila 2006 v Ljubljani.

Besedilo in fotografije: Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media