Kako najlažje sadimo brez bolečin v križu?
V aprilu največ sadimo s pomočjo sadik. Delo zagotovo poteka lažje, če se ne sklanjamo in sadimo brez bolečin v križu. Za delo brez bolečin v hrbtu bo poskrbel praktičen ročni sadilec, ki omogoča sajenje sadik v stoječem položaju. V nasvetu priporočamo tudi, kako skupaj kombinirati zelje, solato in vrtnine iz družine metuljnic.
Med zgodnje zelje v aprilu največkrat sadimo solato. V začetku aprila lahko ob rob grede sejemo grah ali bob, konec aprila to mesto zasede fižol, v maju čičerika. Pri mešanih gredah je treba nekoliko razširiti priporočene razdalje za setev in sajenje. Če zelje sadimo 60 cm narazen, je vmes dovolj prostora za sadiko solate. Setev graha, boba, fižola, čičerike opravite ob robu grede. Pri tem upoštevajte, da metuljnice sejete približno 40 cm od zelja. Za kolobar na taki gredi upoštevamo vrtnino, ki na gredi ostane dalj časa. V našem primeru je to zgodnje zelje. Zato je treba v poletnem času paziti, da na tako gredo ne sejemo repe, kolerabe ali črne redkve, ki so v sorodu z zeljem.
Sajenje v stoječem položaju
Na vrtu hitro in enostavno sadimo z ročnim sadilcem, ki je primeren za vse z bolečinami v križu. Tako hrbtenica ne trpi ob sajenju sadik, saj se ne sklanjamo ali čepimo. Delo opravimo stoje. Celoten postopek saditve poteka v stoječem položaju, in to brez bolečin in napora. Delo poteka 2- do 3-krat hitreje kot v primeru klečanja ali sklanjanja. Na vrtu ga uporabljamo za sajenje zelenjave, zelišč, krompirja, buč, paprike, paradižnika in drugih sadik, ki so gojene v kultipakih. Delo bo najhitreje potekalo, če pri sajenju sodelujeta dve osebi. Ena oseba vzame sadiko iz kultipaka in jo spusti v odprtino sadilca, druga dela s sadilcem. Z ročnim sadilcem delamo tako, da ga z ročico držimo proti sebi in ga potisnemo v zemljo do priporočene globine sajenja. V odprtino vstavimo sadiko ali gomolj krompirja in pustimo, da pade na dno sadilca. S pritiskom na ročico se z vzvodom odpre loputa za izpust sadike v zemljo. Tako je postopek sajenja končan. Če je zemlja dobro pripravljena, je celoten koreninski sistem dobro osut z zemljo in se sadika dobro ukorenini. Tla je najbolje popraviti nekaj dni po dežju, ko se zemlja dobro drobi. Sadimo vedno tako globoko, kot je sadika rasla v kultipaku ali lončku. V tem primeru koreninski vrat ne bo zasut in se bo sadika dobro razvijala. To velja za zelje, solato in večino sadik, ki jih sadimo na vrtu.
Na globino sajenja s sadilcem ni treba paziti pri sajenju paradižnika, paprik, bučk in drugih plodovk, ki jih lahko sadimo skoraj do prvih listov. Te vrtnine bodo tako razvile boljši koreninski sistem, saj se bodo korenine razraščale tudi z območja stebla.
NASVET
ODPORNE SORTE TRTE
Aprila sadimo tudi trto. Izbirajte med sortami, ki so odporne proti boleznim. Sorte namizne trte ločimo po barvi jagod, velikosti grozdov in času zorenja. Nekatere sorte so brez pešk. Med rdeče-modrimi, črnimi odpornimi sortami izstopa sorta namiznega grozdja vanessa, z debelimi rdečimi jagodami zori v začetku avgusta. S prijetno muškatno aromo vas bo v začetku avgusta presenetil muškat blue s črnimi jagodami. New york muškat zori konec avgusta, jagode so debele in hrustljave. Sorta jupiter zori v začetku septembra in ima prav tako debele jagode brez pešk. Rumeno-zelene odporne sorte so prav tako zastopane s sortami, ki imajo debele jagode in tudi takšne brez pečk. Omeniti velja sorto matilde, ki zori konec avgusta z debelimi jagodami, ter sorti arkadia in lakemont, ki obrodita debele jagode. Iz sorte pološki muškat, ki zori v začetku septembra, lahko pridelate odličen sok in celo vino.
