Klopni meningitis in borelija
Okuženi klopi z ugrizom prenašajo na človeka kar 10 nalezljivih bolezni, najpogostejši sta klopni meningoencefalitis in borelija. V naravi bodimo pozorni nanje, saj so aktivni od pomladi do jeseni, ko je temperatura nad 8 stopinj.
Klopni meningitis oziroma meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se pojavi dva do tri tedne po ugrizu okuženega klopa. Bolezenski znaki nastopijo v dveh fazah. V času od 1 do 8 dni po ugrizu nastopijo glavoboli, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu in mišicah, driska ali bruhanje. Nato nekaj dni (tudi do dvajset) bolnik ne občuti nikakršnih bolezenskih simptomov; v drugi fazi bolezni pa se pojavijo visoka temperatura, glavobol, lahko tudi nezavest, kar so znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Bolezen lahko pusti trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti za sončenje, povzroči lahko celo smrt.
Pred boleznijo se lahko zavarujemo s cepljenjem, ki sestoji iz treh odmerkov; drugi odmerek sledi prvemu čez 14 dni do 3 mesece, tretji pa sledi drugemu čez 6 do 12 mesecev. Učinek cepljenja obnovimo prvič po treh letih, potem pa vsakih pet let z enkratnim odmerkom cepiva.
Lymska borelioza je posledica okužbe z bakterijami, ki jo prenašajo klopi. Bolezen prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči. Število primerov se v Evropi močno povečuje. Bolezen povzroča spiroheta Borrelia burgdorferi, ki je patogena le za človeka. Živali so le nosilci teh mikrobov, klopi pa so prenašalci.
Prva faza je rdečina na mestu ugriza. Ta se pokaže pri 60 odstotkih okuženih. Rdečina se pojavi od 2 do 32 dni po ugrizu. Lahko se pojavi tudi na drugem mestu, ne le na mestu ugriza. Velika je za dlan in začne sčasoma v sredini bledeti. Po nekaj mesecih do enega leta (ko rdečina že zdavnaj izgine) se začnejo zgodnje bolezenske spremembe: vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje mišic, vnetje živčevja (encefalitis). Pozni znaki obolenja po več kot enem letu od okužbe so kronično vnetje kože, sklepov in živčevja.
V vseh stadijih bolezni je smiselno zdravljenje z antibiotiki, ki je najuspešnejše zgodaj v poteku bolezni, saj se lahko z veliko verjetnostjo prepreči razsoj borelij in pojav poznejših kliničnih znakov bolezni. Uporabljajo se antibiotiki, ki delujejo proti borelijam in vitro in so se izkazali za učinkovite v kliničnih raziskavah. Še vedno pa lahko borelije vstopijo v celice ali preidejo v predele, ki so za antibiotike in imunski sistem nedostopni.
Pomoč zdravilnih zelišč
Preprečevanje ugrizov klopov je najuspešnejše. To lahko dosežemo z uporabo ustreznih oblačil, repelentov oziroma odganjal, rednim pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov, pri čemer je idealna odstranitev celotnega klopa (tj. skupaj z glavo) v prvih 24 urah. Encim bradikinaza v klopovi slini razgrajuje vnetne mediatorje in klopu omogoči, da ostane neopažen, zaradi česar sta potrebna redno pregledovanje kože in obisk zdravnika ob sumu na boreliozo.
V naravi ni zelišč, ki bi bila tako učinkovita kot antibiotiki. Ker pa je odpornost organizma oziroma dober imunski sistem pomemben, si lahko z zelišči blažimo omenjene simptome tako preventivno kot v času bolezni.
Čajna mešanica pri boreliozi: pomešamo enake količine (po 20 odstotkov) koprive, regrata, rmana, bazilike, breze, trpotca, ognjičevih, bezgovih in sivkinih cvetov ter šipkovih plodov.
Čajna mešanica pri meningitisu
30 odstotkov materine dušice
30 odstotkov borovničevih listov
30 odstotkov žajblja
30 odstotkov bele omele
20 odstotkov angelikine korenine
20 odstotkov plahtice
20 odstotkov sporiša
20 odstotkov njivske preslice
Navodila za pripravo: dve čajni žlički mešanice prelijemo s 3 dl vrele vode. Čez deset minut precedimo in pijemo trikrat dnevno, vedno sveže pripravljeno.
