Pomladansko čiščenje
Za slovenske zmage
V času, ko vzklije pomladansko cvetje, nastopi tudi čas čiščenja po hiši in dvorišču. K temu nas ne zavezuje noben predpis, to je preprosto treba storiti. Tudi vrt, sadovnjak in njive je treba pripraviti, da bomo imeli jeseni pridelek. Ob teh opravilih pa se vselej pokaže tudi, kako nemaren odnos imamo do okolja. Vsakovrstna nesnaga se nabere tudi na divjih odlagališčih, pri čemer je še posebej skrb vzbujajoče, če te smeti ogrožajo podtalnico. Res je, da so okoljevarstveniki v zadnjih letih veliko storili, da smo bolj ozaveščeni o škodljivih posledicah neodgovornega poseganja v naravno okolje. Dosegli so tudi nekaj pomembnih uspehov pri uveljavljanju omejitev pri onesnaževanju. Pri tem jih podpira javnost, ki terja, naj tisti, ki ogrožajo naše okolje, plačajo za svoje grehe. No, pri tem pa ne gre brez težav. Največji kršitelji so namreč lastniki kapitala, ki jim je – praviloma bolj kot skrb za okolje – pomembnejša težnja čim bolj povečati dobiček. Pri tem ne gre spregledati, da se največji krivci za onesnaževanje ves čas izogibajo odgovornosti za svoje početje in kljub tehnološkim možnostim vztrajajo pri uporabi fosilnih goriv, predvsem nafte in premoga.
Skrb za okolje v bistvu določa našo prihodnost, od tega ni odvisno le naše zdravje, temveč tudi socialni položaj. Dejansko je od tega odvisno, kakšna bo prihodnost človeštva. Okoljske spremembe bodo med drugim neposredno vplivale na možnosti za prehranjevanje, varovanje zdravja in ne nazadnje določanje gospodarske politike vseh držav. Toda skrb vzbujajoče je, če predsednik najmočnejše gospodarske sile na svetu opozorila o grozljivih posledicah okoljskih sprememb označuje za izmišljotine in vztraja pri gospodarski politiki, ki v resnici škodljive vplive na okolje še povečuje. No, tudi med slovenskimi politiki slišimo politike, ki trdijo, da so opozorila okoljevarstvenikov samo izmišljotina levičarjev. Lepo vas prosim, takim »jasnovidcem« bi priporočili, naj se povzpnejo do Kredarice in si ogledajo izginjanje triglavskega ledenika. Res je, da se bodo morali za to spoznanje nekoliko preznojiti in obenem izgubiti kak kilogram svoje teže.
Zanimivo je, da so mladi praviloma bolj občutljivi za okoljska vprašanja kot politiki, ki sicer trdijo, da odločajo »v imenu ljudstva«. Pobuda za stavko šolarjev in dijakov za varovanje okolja je dobila izredno podporo in njihovim opozorilom, da moramo ohraniti zdravo okolje tudi za prihodnje rodove, je zaprla usta sledilcem interesov kapitala in dobička za vsako ceno. Kljub temu pa se celo najvišji predstavniki držav brez sramu zavzemajo za projekte, ki so zelo vprašljivi. Takšno »lobiranje« smo v Sloveniji doživeli ob nedavnem obisku zunanjega ministra Združenega kraljestva Jeremyja Hunta. Ne le da si je gost dovolil sramotno oceno o našem domnevnem »vazalstvu« v odnosu do Sovjetske zveze, pri predsedniku vlade Marijanu Šarcu je celo skušal lobirati v korist britanskega podjetja, ki želi s tako imenovanim frackingom pridobivati nafto ali plin pri Petišovcih. Pritiske v tej smeri je omenil tudi zdaj že bivši minister za okolje Jure Leben. Premier Šarec zagotavlja, da bo slovenska oblast pod njegovim vodstvom delovala skladno z zakoni, tudi tistimi, ki zadevajo varovanje okolja.
Okoljska vprašanja so ključna za vsa področja našega gospodarskega, socialnega in tudi osebnega življenja. Vsakdo se mora vprašati, ali je storil dovolj ali vsaj tisto, kar bi moral, da bomo živeli v zdravem okolju. Za svojo prihodnost smo odgovorni vsi, najbolj pa seveda tisti, ki odločajo v našem imenu. Glas stavkajočih šolarjev po vsem svetu je jasen. Politiki nimajo pravice, da zasvinjajo našo prihodnost. Tudi po slovenski ustavi imamo pravico živeti v zdravem okolju in politiki so odgovorni za to, da to pravico zagotovijo. Ne gre spregledati tudi odgovornosti sodne veje oblasti. Za tiste, ki kršijo ustavno pravico državljanov živeti v zdravem okolju, ne more biti »odpustkov« v imenu gospodarske rasti. Zanesljivo pa moramo najprej pospraviti smeti pred lastnim pragom.
