Za praznike spoštujmo tradicijo

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | apr. '19

Šunka, hren, jajce in potica so simboli velike noči, ki so se obdržali skozi stoletja. Tudi zato so del kulturne dediščine, na katero moramo biti ponosni. V osnovi povsod po Sloveniji blagoslavljajo enake jedi, a dodajo še več krajevnih posebnosti.

Na Krasu na primer dodajo liter vina, v Loškem Potoku poleg pirhov, hrena in kruha blagoslavljajo še pečeno jagnje in slovensko posebnost – ajdovo filajne. V Mežiški dolini v košaro dodajo še šarkelj, krajec črnega in krajec belega kruha, šunko ter toliko pirhov, kolikor je ljudi pri hiši, velikonočna gnezdeca, sol za živino, vžigalice za ogenj in semena za spomladansko setev. V Vuzenici je v žegnanjski košari tudi krompir. V Gornji Radgoni je v korbi skupaj z zelhanim mesom, zelhanimi rebri in klobasami še kos črnega kruha za živino, mlečni kruh, hren in jajca. V Bazovici pri Trstu dodajo tudi tradicionalno pinco, ki je značilna za primorske kraje, ter živco (aspik), presnec in tudi posebnost – čokoladno potico. V Radečah v Posavju med šunko, potico, hren, jajca in pletenice v košaro dodajo tudi šobelj. V Grosupljem in okoliških vaseh Žalna, Račna, Šmarje, Slivnica in Šentjurij košaro dopolnijo z velikonočnimi ptički, pečeno sončnico, kolačem in apostoli. V Naklem in Britofu pri Kranju dodajo gorenjsko posebnost – budl. Belokranjske košare krasijo belokranjske pisanice in tradicionalne jedi, med njimi nadef (nadev) in mastenica ... 

Nepogrešljivi: jajca, hren in šunka

Jajca so popolna hrana; imajo vse razen vitamina C in vlaknin. Vendar ni vseeno, ali se kokoši (enako velja za gosi, race, prepelice in noje) prosto pasejo ali so v siljeni intenzivni prireji in ne vidijo ne neba ne zemlje. Jajce kokoši, ki se prosto pase, je popoln vir visokovrednih beljakovin. Jajca imajo veliko vitaminov skupine B (zlasti B12) ter vitamine A, E in D ter obilico mineralov, med njimi železo, cink in fosfor. Vitamina E je največ v jajcih kokoši proste reje, prav tako je najvišja tudi vsebnost mineralov. Poudariti moramo še holin (vitamin B7), ki je ključen za tvorbo povezav med možganskimi celicami.

Jajce ima holesterol, vendar ga holin topi in ga spreminja v nenevarno obliko. Najnovejše raziskave kažejo, da jajca celo varujejo srce in ožilje in zavirajo kronične vnetne procese. V 100 gramih jajc ali v dveh jajcih kategorije S je okrog 213 miligramov holesterola. Na dan ga lahko brez škode zaužijemo okrog 300 miligramov. Če upoštevamo, da ga dobimo še z drugo hrano, potem eno jajce na dan ne more škoditi, zlasti če uživamo še vlaknine.

Holin sodeluje tudi pri emulgiranju maščob, da so lažje prebavljive. Pomanjkanje holina pa vodi v razdražljivost, pozabljivost, nespečnost in glavobole. V rumenjaku so antioksidativni karotenoidi za dober imunski sistem in varovanje pred prostimi radikali. Poudariti je treba zlasti lutein in zeaksantin, ki skrbita za dober vid in preprečujeta nastanek sive mrene.

Hren v veliki meri nevtralizira škodljiv vpliv dimljenja. Zdravilne učinke ima zaradi eteričnega gorčičnega olja in sinigrina, ki skupaj z izotiocianati ter žveplenimi in flavonoidnimi snovmi dvigujejo imunski sistem in preprečujejo rakasta obolenja. Imajo tudi močno antibiotično in protirakotvorno delovanje in zmanjšujejo maligna obolenja na požiralniku, želodcu, jetrih, črevesju ter na prsih, mehurju in prostati. Hren uspešno uniči tudi razrasle bakterije Helicobacter pylori.

Dobro je vedeti, da hren v kombinaciji z drugimi živili ne izgubi zdravilnih lastnosti. Včasih jih še oplemeniti, na primer z limonovim sokom, kisom, kislo smetano ali jogurtom. V zmernih količinah surov hren (korenina in listi) okrepi sluznico in pomaga pri odstranjevanju katarja in sluzi iz dihal. Hren spodbuja prekrvavitev, zato liste uporabljamo pri okuženih ranah, revmi, glavobolih in pikih žuželk.

Pomnimo: sladkorni bolniki, revmatiki in bolniki s protinom bi morali redno uživati hren. Ker je močan diuretik, ga ne jemljemo veliko, marveč pogosteje po malem. Previdnost je potrebna pri obolelih na ledvicah.

Brez šunke ni velike noči. Ko jo kuhamo, dodajmo lovor in brinove jagode. Te imajo nenasičene maščobne kisline in izboljšujejo presnovne procese, izkoriščenost hranil in preprečujejo žarkost holesterola. Delujejo razstrupljevalno in vežejo maščobe že v črevesju. Dodajmo tudi timijan ali vrtno materino dušico, saj ta izboljšuje prebavo »težkih jedi«, zlasti svinjine, omogoča izločanje strupenih snovi, krepi želodec in črevesje ter preprečuje napenjanje. Kuhane šunke ne damo takoj iz lonca, temveč počakamo, da se ohladi. Na mizi s šunko ponudimo tudi česen in čebulo, lahko tudi v namazih. Škodo, ki bi jo napravila nasičena maščoba, lahko popravimo z uživanjem 100 gramov čebule, kar je ena do dve čebuli na dan. In kar je zelo pomembno, pri čebuli je vseeno, ali je surova, kuhana ali pečena, le da ni prežgana. Temeljno načelo: uživajmo čebulo in česen vedno, ko jemo nasičene maščobe. 

Potice so vse dobre 

Orehova potica vsebuje esencialne nenasičene maščobne kisline, med njimi omega 3 rastlinskega izvora, potem aminokislino triptofan, ki je nujna za izdelavo serotonina kot hormona sreče in pomaga pri nespečnosti. Orehi tudi znižujejo raven holesterola.

Mandljeva ali bela potica ima manj maščob kot orehova, več pa fosforja, vitamina E ter kalcija in magnezija. Najdemo tudi železo in kalij. Ta potica je priporočljiva za ljudi v stresu, za vse, ki »delajo z možgani«, pa tudi za tiste, ki imajo osteoporozo.

Lešnikova potica je z vidika maščobnih kislin podobna orehovi, je pa bogatejša s tirozinom, to je z aminokislino, ki jo potrebujejo zlasti tisti s težavami s ščitnico. Lešniki so tudi pomemben vir železa, zato je tovrstna potica dobra za slabokrvne.

Kokosova potica je najbolj eksotična, saj pri nas kokosa ni. Ta je bogat s selenom, ki spodbuja tvorbo hormonov sreče. Če vanjo zamešamo še pehtran in skuto, bomo dobili pravo pomoč za vse, ki jih rado napenja, imajo težave z žolčem in želodcem.

Rožičeva potica je najsiromašnejša z vidika maščob in ogljikovih hidratov, najbogatejša pa z balastnimi snovmi in čreslovinami ter beljakovinami. Rožič veže strupene snovi že v črevesju in pomaga pri prebavnih težavah. Pomaga pri prehladnih obolenjih in radi ga imajo pevci, saj pomaga grlu. Okus rožičeve potice izboljšujejo jabolka.

 

Recepti

Ajdovi štruklji »Apostoli« (jed iz Dobrepolja): pol kilograma ajdove moke malo osolimo, poparimo z 1,5 l vrele vode, v kateri se je kuhala prekajena šunka, in pustimo pokrito stati 30 min. Nato dodamo belo moko (800 g) in dolivamo še preostalo mlačno vodo od mesa. Testo naj bo mehko kot za kruh. Naredimo štruklje, dolge 20 cm in debele 5 cm, ter jih kuhamo v vreli vodi 15 minut. Postrežemo pri velikonočnem zajtrku namesto kruha.

»Filajne« (jed iz Loškega potoka): ajdove žgance, prekajeno zmleto svinjino, jajca, poper in sol zmešamo in zavijemo v vlečeno kvašeno testo. Včasih so dodali tudi kuhano jagenjčkovo kri. Pečemo eno uro kot kruh.

Namaz iz grenčin: sesekljamo grenak rdeči radič, rukolo, cikorijo, peteršilj in regrat. V posodi vse to zamešamo s skuto in sladko smetano, lahko tudi z maskarponejem. V to nastrgamo hren ter zdrobimo česen, orehe in lešnike in po želji tudi mandlje. Če dodamo še ostanke šunke ali pršuta, potem ni treba soliti. Če nam ostajajo pirhi, jih pazljivo prerežemo na polovico, odstranimo rumenjake in jih zamešamo v prejšnjo maso. Z dobro premešano maso napolnimo beljakove skledice in ponudimo ob velikonočnem narezku.

Nadevani praznični krompir: vzamemo okrogle krompirje (enega ali dva na osebo). Na spodnjem koncu ravno odrežemo, da lahko krompir stoji pokonci. Na vrhu pa jih izdolbemo, da jih lahko pozneje nadevamo z maso. Krompirje nato samo prevremo v slani vodi. Potem jih odcedimo in osušimo. Posebej sesekljamo ostanke pečenke, kuhane govedine; posebej razgrejemo malo masla s peteršiljem in malce drobno sesekljane čebule in v to zamešamo ostanke izdolbenega krompirja, malce prepražimo in dodamo sesekljane mesne ostanke. Maso ohladimo in vanjo zamešamo surovo jajce ali dve in malce kisle smetane. S to maso zdaj napolnimo izdolbene krompirje, ki jih pokrijemo z odrezano okroglino krompirja. Pekač namažemo z maslom, vanj postavimo krompirje, prelijemo s kislo smetano in vse skupaj zapečemo v pečici, da zlato zarumeni. Krompirje na krožniku prelijemo s sokom, ki se je nabral v pekaču. Ponudimo s presnim radičem, spomladanskim regratom, rukolo ali endivijo.

Zeleni hren: sesekljamo zeleno mlado čebulo, drobnjak, peteršilj, grenak zeleni radič in rukolo. To zarumenimo na surovem maslu, dodamo drobtine in v to nastrgamo hren. Prilijemo nekaj mesne juhe in pokuhamo.

 Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media