Odprt arhiv za vse obiskovalce

Za nekatere nove upokojence manj ugodno kot lani

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '19

Sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno so zagotavljali prejšnji zakon in številne pred njim veljavne ureditve. Zato lahko datum določitve datuma uveljavitve pravice do pokojnine vpliva na njeno višino ob odmeri.

Horizontalna enakost je zagotavljala približno enake višine pripadajočih pokojnin, ne glede na to, da so jih njihovi upravičenci uveljavili v različnih koledarskih letih. Njeno uresničitev so pogojevale približno enake plače ali zavarovalne osnove, upoštevane pri izračunu njihovih pokojninskih osnov, enake dolžine obdobij, iz katerih so te bile štete, ter enako dolge pokojninske dobe, ki so vplivale na enako višino odstotkov za njihovo odmero. Ob izpolnjevanju teh pogojev se pokojnine upravičencev, čeprav so se datumi njihovega odhoda v pokoj lahko medsebojno tudi več let razhajali, v višini niso pomembneje razlikovale. Različni datumi, izbrani za pridobitev pravice do pokojnine, v času veljavnosti takih ureditev tako praviloma niso vplivali na njihovo višino.

Na možne razlike v višini pokojnin, ki so kljub takim ureditvam vseeno nastajale, so v starejših ureditvah vplivale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, nikakor pa ne veljavni sistemi. Kot take štejemo zlasti različne višine plač in zavarovalnih osnov zavarovancev, upoštevane pri izračunu njihovih pokojninskih osnov, ter različno dolge pokojninske dobe, s katerimi so jih uveljavili. Pri novejših ureditvah pa so bile to, poleg prej naštetih, tudi sistemsko pogojene spremembe pri dolžini obdobja, določenega za izračun pokojninskih osnov, zaradi česar se je njihova višina praviloma znižala, in prav tako sistemsko določene spodbude za odlaganje upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki pa so imele obraten učinek, torej višje starostne pokojnine, medtem ko zadnje pri drugih vrstah praviloma niso učinkovale.

Po ZPIZ-2 lahko datum uveljavitve pravice do pokojnine bolj ali manj vpliva na višino pripadajoče pokojnine. Njegova ustrezna določitev je razmeroma negotova, saj je pogojena s povečanjem povprečne plače, izplačane zaposlenim v državi v posameznem koledarskem letu, preračunane v neto vrednost. Napoved o tem, koliko bo znašal, je, glede na to, da se ključne spremembe v izplačilih plač dogajajo konec leta, težko predvidljiva. Pomembna je, ker vpliva na višino novih valorizacijskih količnikov, ki omogočajo izračun novih pokojninskih osnov. Pomembni pa so tudi gibanja cen življenjskih potrebščin, ki skupaj s povečanjem povprečne plače vplivajo na višino redne uskladitve že uveljavljenih pokojnin, ter tudi višina morebitne izredne uskladitve navedenih pokojnin.

V času trajanja prehodnih obdobij, v katerih se je postopno podaljševalo obdobje, iz katerih so se upoštevale povprečne mesečne osnove za izračun pokojninske osnove in v katerih se spreminja vrednost lestvice za odmero starostnih pokojnin za ženske, ti dve dejstvi določitev datuma upokojitve še dodatno otežujeta. Ker se je podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove izteklo, je ta težava odpadla, še vedno pa je aktualna sprememba vrednosti lestvice za odmero pokojnin žensk.

Cilj nove zakonske ureditve je bil zagotovitev takih pogojev, po katerih pokojnine novih upokojencev ne bi bile nižje od že uveljavljenih. V praksi se navedena težnja vse od njene uveljavitve pa do preteklega leta ni uresničevala. Na to sta vplivali predvsem že omenjeni zakonski spremembi, nanašajoči se na določanje pokojninske osnove in višino odstotka za odmero pokojnin žensk. Vplivi rednih in izrednih uskladitev pa v tem času zaradi znanih razlogov (njihovega omejevanja!) niso bili odločilni.

Prav učinki novega načina izračunavanja pokojninske osnove skupaj z veljavnima načinoma usklajevanja pokojnin bodo predvidoma letos prvič vplivali na to, da je bila določitev datuma upokojitve do konca preteklega leta ugodnejša od odločitve zanjo v letošnjem letu. Negativen učinek zadnje odločitve na višino novih pokojnin pa lahko odpravi podaljšanje zavarovanja.

Valorizacijski količniki

Pri izračunu pokojninskih osnov, od katerih odmerimo starostne, predčasne in invalidske pokojnine, upoštevamo valorizacijske količnike. Te mora vsako leto na novo objaviti minister za delo v soglasju z ministrom za finance. Po zakonu temeljijo na spremembah na ravni mesečnih povprečij plač, izplačanih zaposlenim osebam v državi za posamezna koledarska leta, v času, iz katerega se upoštevajo plače in zavarovalne osnove zavarovancev za njihov izračun (od leta 1970 naprej). Od uveljavitve ZPIZ-2 so se mesečna povprečja plač, izplačana zaposlenim osebam v državi za posamezno koledarsko leto, vsako leto zvišala glede na povprečje preteklega leta. Tako v tem obdobju niso mogli nastati negativni učinki njihovega znižanja na raven novo uveljavljenih pokojnin samo na tej podlagi. Na to tudi niso vplivale maloštevilne uskladitve pokojnin. Brez dodatnih učinkov osebnih okoliščin in sistemskih sprememb, omenjenih na začetku tega prispevka, bi bile na novo uveljavljene pokojnine v posameznem koledarskem letu višje od pokojnin upravičencev, uveljavljenih v predhodnem letu. Zaradi njih (torej osebnih okoliščin in sistemskih sprememb) pa se v praksi to ni pogosto dogajalo.

Upoštevaje do zdaj znane in objavljene statistične podatke, ki vplivajo na izračun valorizacijskih količnikov, s katerimi bodo izračunane letos uveljavljene pokojnine, bi tudi odločitev o datumu upokojitve v letošnjem in ne preteklem letu imela pozitivne učinke. Valorizacijski količniki, veljavni pri odmeri pokojnin, uveljavljenih v letošnjem letu, bodo namreč višji od valorizacijskih količnikov, veljavnih do konca lanskega leta. Povprečna mesečna bruto plača, izplačana za leto 2018, je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v primerjavi s povprečjem predhodnega leta višja za 3,4 odstotka, povprečna mesečna neto plača pa za 2,9 odstotka. Povečanje valorizacijskih količnikov, veljavnih v letošnjem letu, bo odvisno od višine povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunanih od plač, izplačanih za preteklo leto. Ta je po zakonu podlaga za izračun njihove preračunane neto vrednosti in novih valorizacijskih količnikov. Do zdaj navedena stopnja še ni bila objavljena, zato o novih valorizacijskih količnikih še ne moremo poročati.

Glede na povzete statistične podatke Sursa o rasti povprečne bruto in neto plače, izplačane za leto 2018, pa ocenjujemo, da bo povprečna stopnja davkov in prispevkov za navedeno leto znašala približno 35,02. Če se bo navedena ocena ujemala z dejansko objavljeno, bodo v letošnjem letu veljavni valorizacijski količniki višji od lanskoletnih za okoli 2,9 odstotka. Navedeno bi – brez upoštevanja dejstva, da so bile pokojnine, uveljavljene v preteklem letu, deležne dveh uskladitev (od 1. 1. 2018 za 2,2 odstotka in od 1. 4. 2018 še za 1,1 odstotka, kar skupaj znese 3,3 odstotka) – pomenilo, da je določitev datuma upokojitve v letošnjem letu ugodnejša od odločitve za odhod v pokoj do konca preteklega leta. Zaradi že omenjenih uskladitev pokojnin, izvedenih v preteklem letu, pa to ni tako. Ker skupno povečanje pokojnin, uveljavljenih do konca leta 2018 (med katerimi so seveda tudi lani uveljavljene), zaradi uskladitev presega ocenjeno razliko med starimi in novimi valorizacijskimi količniki, ki naj bi veljali v letošnjem letu in preteklem letu, naj bi bila odločitev o upokojitvi v letošnjem letu manj ugodna. Razlika znaša okoli 0,39 odstotka. Ker je razmeroma skromna, jo je mogoče učinkovito odpraviti in vplivati na to, da bo uveljavitev pravice do pokojnine v letošnjem letu vseeno ugodnejša. Treba bo le ustrezno podaljšati čas trajanja obveznega zavarovanja. To mora trajati najmanj toliko časa, da vpliva na spremembo višine odstotka za odmero pokojnine. Ženski podaljšanje zavarovanja za šest mesecev v obdobju do konca letošnjega leta zvišuje siceršnji odstotek za odmero starostne pokojnine za 0,69 odstotka, moškemu pa za 0,63 odstotka. Morebitno ugodnejše vrednotenje dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa zaradi podaljšanja zavarovanja vpliva na to, da je to še krajše od šestih mesecev, ker se trije meseci tako dopolnjene pokojninske dobe vrednotijo v višini 1 odstotka. Pri zavarovancih, ki take možnosti nimajo, pa bo njihova pokojnina, uveljavljena v letošnjem letu, nekoliko nižja od pokojnine, uveljavljene do konca preteklega leta.

Izračun pokojninske osnove

V nadaljevanju bomo na kratko spomnili na osnovna pravila pri določanju pokojninske osnove. Le-ta je, kot je bilo že večkrat omenjeno, podlaga za odmero starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Izračunamo jo s pomočjo mesečnih povprečij osnov zavarovanca iz določenih let zavarovanja, od katerih je plačal prispevke za obvezno zavarovanje. Mesečno povprečje osnov iz posameznega leta zavarovanja tvorita praviloma zavarovančeva povprečna mesečna plača in/ali zavarovalna osnova iz tega leta. Pri izračunu pokojninske osnove upoštevamo sporočene zneske v času trajanja zavarovanja. Zakon zahteva, da jih predhodno zmanjšamo za davke in prispevke, plačane od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, veljavni za posamezno leto.

Od lani naprej, ko se je iztekel postopen prehod podaljševanja obdobja, predpisanega za njen izračun, tvori pokojninsko osnovo mesečno povprečje osnov iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej. Če so za posameznega zavarovanca na razpolago mesečna povprečja osnov za vsa koledarska leta zavarovanja, ima za odmero pripadajoče pokojnine v letošnjem letu na voljo kar 26 različnih pokojninskih osnov. Izračun možnih pokojninskih osnov opravi zavod v upokojitvenem postopku po uradni dolžnosti. Pripadajočo pokojnino pa mora odmeriti od zneska, ki je po višini najugodnejši.

Kot leto zavarovanja je pri izračunu pokojninske osnove mogoče šteti le tisto koledarsko leto, v katerem so zavarovanci od plač ali/in zavarovalnih osnov plačali prispevke za najmanj šest mesecev in v tem letu dopolnili tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki za obvezno zavarovanje plačani za krajše obdobje kot šest mesecev, če obvezno zavarovanje v tem letu sploh ni obstajalo ali pa podatkov o višini povprečnih mesečnih osnov ni mogoče pridobiti, tako leto ali leta (če jih je več) preskočimo. Zaradi tega se predpisana dolžina obdobja, iz katerega se upoštevajo mesečna povprečja osnov za izračun pokojninske osnove, ne skrajša. Preskočeno leto ali leta nadomestijo mesečna povprečja osnov iz prvega naslednjega ali naslednjih zaporednih koledarskih let, za katere obstajajo podatki, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Manjkajoča koledarska leta, iz katerih ni bilo mogoče upoštevati povprečne mesečne osnove, vplivajo na zmanjšanje števila možnih razpoložljivih pokojninskih osnov, od katerih odmerimo pokojnino. Odmera pokojnine od pokojninske osnove, izračunane na podlagi mesečnega povprečja osnov iz krajšega obdobja kot 24 let, je izjemoma možna, kadar so te na razpolago le za tako obdobje.

Za izračun pokojninske osnove ni mogoče šteti mesečnega povprečja osnov iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. To pravilo pa velja tudi za štetje mesečnega povprečja osnov, od katerih so bili plačani prispevki za posebne primere zavarovanja, ali osnov za dokup pokojninske dobe.

Odmera pokojnin

Koliko bo znašala pripadajoča pokojnina, je praviloma odvisno od višine pokojninske osnove in dolžine dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca. Zadnja vpliva na višino odstotka za njeno odmero. Daljša pokojninska doba vpliva na višji odstotek za odmero pokojnine. Morebitnih omejitev zakon ne pozna. Za odmero starostnih pokojnin pa je pomembna tudi možnost ugodnejšega vrednotenja dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine pri minimalni starosti. To lahko bistveno vpliva na višino pripadajoče pokojnine.

Glede na opisani potek postopka za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnin je razumljivo, da novim upokojencem v začetku koledarskega leta še ni mogoče izdati dokončnih odločb o priznanju pravice do pokojnine. Zato takim upokojencem zavod izplačuje pokojnine na podlagi začasnih odločb, pri katerih je za izračun pokojninskih osnov upošteval do tedaj znane valorizacijske količnike in druge elemente, potrebne za njihovo odmero. Dokončno višino pripadajočih pokojnin pa bo lahko izračunal in jo priznal z ustrezno odločbo, ko bo imel na voljo vse elemente, predpisane za izračun in odmero (novih) pokojnin. V ta namen potrebuje v letošnjem letu veljavne valorizacijske količnike, povprečno stopnjo davkov in prispevkov, obračunano od plač v letu 2018, ter od 1. 1. 2019 veljavna zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove. Ko bo razpolagal z naštetim, bo po predhodni prilagoditvi računalniških programov novim upravičencem izdal dokončne odločbe o priznani pravici do pokojnine. Na njihovi podlagi jim bo obračunal tudi morebitne razlike med pripadajočimi pokojninami po dokončnih odločbah in pokojninami, ki so jih prejemali na podlagi začasnih odločb.

Jože Kuhelj, fotografiji J.D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media