Ali vemo dovolj o prehrani rastlin?
Pomlad je že v polnem razmahu, prav tako pa tudi naše delo na vrtu. Marsikdo je osnovna dela že zaključil, posadil krompir, posejal solato in druge vrtnine. Tudi sadike grmovnic, okrasnih grmovnic in sadnega drevja smo že posadili, vendar je za vsa ta opravila še vedno čas, praktično vse pomladanske dni, a priporočljivo se je izogibati vročim dnem ali pa sadike takrat senčiti s prekrivko in primerno zalivati.
Vedeti moramo, da so tudi rastline podvržene stresom, boleznim, škodljivcem, lomom ipd., zaradi katerih pogosto propadejo. Zato si nikoli ne smemo dopovedovati, da smo s pravilno pripravo zemlje in ustreznim klasičnim gnojenjem, kot smo bili navajeni do zdaj, naredili vse za dobro rast in uspeh na vrtu. Na razpolago imamo nova dognanja v prehrani rastlin, ki se iz dneva v dan na novo pojavljajo, zato je prav, da se s tem redno seznanjamo in uporabimo vse najboljše.
Ob sajenju so sadike podvržene stresu. Noči so še hladne, temperaturne razlike pa razmeroma velike. Pojavi se lahko suša ali pa še kaj pomrzne prav takrat, ko bo začelo odganjati. V takih primerih klasična gnojila ne morejo dosti pomagati. Lahko pa pomaga naravni pristop v prehrani z uporabo aminokislin, alg in podobnih snovi.
Za bujnejšo rast
Aminokisline predstavljajo 24 vrst posebnih kislin, med katerimi ima vsaka svojo nalogo: od spodbujanja rasti in povečane tvorbe klorofila do tvorbe ogljikovega dioksida, prav tako pa pospešujejo razvoj koreninskega sistema. Od zdaj poznanih hranil za rastline vse to vsebuje Bioorganik in po gnojenju z njim res opazimo povečane temno zelene liste in bolj razvejan koreninski sistem. Pomembno vlogo pri tem igra aminokislina alanin.
Povečevanje fotosinteze in zmanjševanje hitrosti staranja rastlin s povečanjem odpornosti proti stresu omogoča arginin. Nekateri drugi amini vplivajo na zgodnjo vegetativno rast do dozorevanja in žetve pri žitih in drugih rastlinah. Povečujejo tudi asimilacijo anorganskega dušika v rastlini. Ta pa je tvorec novih aminokislin in krog je sklenjen.
Glicin odlikuje sposobnost preprečevanja kloroze (listne bledice) zaradi sinteze klorofila (listnega zelenila), je ključen dejavnik nastanka rastlinskih tkiv, kar prispeva k vegetativni rasti rastlin, igra pa še veliko vlogo v postopku opraševanja rastlin in sadja. Posebno pospeši nastanek in razvoj popkov ter listov.
Navzočnost histidina v hranilih odlikuje zgodnja vegetativna rast, kar je koristno za številne presnovne procese rastlin skupaj z razvojem njihovih celic. Delovanje levcina prav tako vpliva na zgodnjo vegetativno rast, obnovo celic v primeru poškodb, kot so mraz, vročina, suša, napadi škodljivcev ipd., hkrati pa uravnava raven dušika v rastlini.
Zelo pomembna je navzočnost metionina, saj ima pomemben vpliv na zrelost sadja in vlogo oživljanja koreninskega sistema, deluje na staranje listov, cvetov ter zavlačuje njihovo propadanje. Odgovoren je še za presnovo žvepla v rastlini. To dejstvo je zelo pomembno za celotno rastlino, saj je žveplo pomemben element v prehrani rastlin. Je sekundarni gnojilni element in je na šestem mestu po pomembnosti, in sicer za dušikom, fosforjem, kalijem, kalcijem magnezijem in natrijem.
Prisotnost fenilalanina želimo zaradi vsebnosti fenolnih kislin, flavonoidov, glukozidov, alkaloidov, suberinov in ligninov, saj igrajo ključno vlogo v aktiviranju obrambnih mehanizmov in oblikovanju celičnih sten ter vlaknin oziroma povečanju zelene mase rastlin. Spodbuja tudi kaljivost poganjkov in razvoj korenin.
Posebno pomemben je prolin, ki vpliva na razmerje vode v rastlini in s tem na odpornost rastlin, na pomanjkanje vode, kar se v sušnih razmerah pogosto dogaja. Vsekakor pa ni zanemarljiv tudi njegov odnos do utrjevanja celičnih sten, izboljšanja odpornosti proti mrazu, suši, slanosti, sposobnosti pospeševanja hitrosti opraševanja, tvorbe cvetnega prahu in njegove obnovitve. Cvetni prah namreč v mrazu propade. Zelo pomembno pa je dejstvo, da vpliva na kalitev, ki v mrazu zastane.
Na hormonsko ravnovesje v rastlini močno vpliva prisotnost serina, ki prav tako zmanjšuje vpliv stresa in povečuje odpornost proti boleznim. Da bi se rastline manj lomile, je zelo pomembna navzočnost treonina, saj ima zelo pomemben vpliv na trdnost in odpornost rastlin ter tudi na razne strese, ki so jim rastline izpostavljene v celotnem obdobju vegetacije. Na odpornost rastlin, stres in bolezni prav tako pomembno vpliva triptofan, saj pomaga pri nastanku indol ocetne kisline, ki je eden izmed pomembnih hormonskih protagonistov.
Hlevski gnoj ni dovolj
Zdaj vemo, da so aminokisline še kako pomembne za razvoj vsake rastline, pa naj bo to trava, vrtnina ali drevo. Do zdaj smo bili prepričani, da je dovolj, če uporabimo hlevski gnoj ali pa vržemo kakšno pest mineralnih gnojil, pa smo za rastline naredili vse. Kako zmotno.
Iz zapisanega potegnemo nauk, ki naj nas spremlja pri vsakem koraku, ko stopimo na vrt. Da, potrebna so tudi mineralna gnojila, vendar v pametni količini brez pretiravanja. Nato pa ob zalivanju vsakih 14 dni uporabimo aminokisline, katerih del je v algah, še večji in celoten pa v skupku aminov.
Vedeti moramo, da imajo aminokisline kisli značaj, vendar pa zaradi zelo majhnih količin, ki jih doziramo, ne vplivajo na zakisanost zemlje. Dodatki iz alg pa imajo bazični značaj, zato se ne smejo mešati z aminokislinami, ker se sesirijo.
Torej imamo nov pristop za delo na vrtu, saj bodo v prihodnje fitofarmacevtska sredstva vrtičkarjem čedalje težje dostopna. Zato moramo rastline utrditi in jim večati obrambno sposobnost na drugačen način. Vsakega po malo in uspeh je zagotovljen. Opazujmo učinek in se učimo. Drugo leto bomo še boljši.
