Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '19

PRENOS PODJETJA NA OTROKE

Bralec je lastnik podjetja, ki bi ga rad prenesel na svoje otroke. Zanima ga, kako naj to naredi.

Bralec lahko svoj poslovni delež, ki ga ima v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), prenese na otroke s pogodbo. To je lahko prodajna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ali tudi katera druga pogodba. Vsem pogodbam je skupno, da bo moral bralec svoj stoodstotni poslovni delež razdeliti med otroke. Razdeli jih lahko, kakor koli se bodo sporazumeli, se pravi po enakih ali po različnih deležih. Deleži so pri gospodarskih družbah zelo pomembni, ker se glede večine zadev odloča z večino poslovnih deležev. Če ima na primer en družbenik 51-odstotni delež, drugih pet pa preostanek, lahko prvi družbenik praktično glede vseh zadev preglasuje druge družbenike. Na drugi strani pa navadno pride do blokade dela gospodarske družbe, če sta na primer le dva družbenika in imata vsak po 50 odstotkov, saj se morata v tem primeru o vsaki stvari dogovoriti, ker preglasovanje ni mogoče. Če družbenika dobro sodelujeta, ne bo težav, drugače pa je to lahko vir precej nepremostljivih težav.

Vsaka pogodba o prodaji poslovnega deleža v d. o. o. mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, se pravi v posebni obliki, ki je sklenjena pred notarjem in pri kateri notar tudi opozori podpisnike na morebitne pravne zadržke v zvezi s pogodbo. Notar mora zavrniti sestavo pogodbe, če bi s pogodbo pridobil poslovni delež v družbi nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, in je kazen vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje. Sestavo pogodbe zavrne tudi, če bi postal s tem družbenik nekdo, ki ni oddajal davčnih obračunov ali plačeval davka ali je bil vsaj 25-odstotni družbenik družbe, ki je ravnala tako.

Glede na vrsto pogodbe pa se razlikujejo pravice in obveznosti podpisnikov pogodbe. Pri prodajni pogodbi bodo morali otroci plačati za pridobljene poslovne deleže, bralec pa bo zavezan plačati davek od prodaje kapitala, ki je odvisen od tega, koliko let je bil imetnik poslovnih deležev. Stopnja davka je določena v višini 25 odstotkov in se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšuje. Po petih letih je stopnja 15 odstotkov, po desetih letih 10 odstotkov, po petnajstih letih pa 5 odstotkov. Dohodnina se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva.

Pri darilni pogodbi otroci ne plačajo davka, ga je pa dolžan plačati bralec od kapitalskega dobička, razen če gre za prenos kapitala preminule osebe na dediča ali pri prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Darilnih pogodb je namreč več vrst, skupno jim je, da darovalec podari stvar obdarjencu tako, da je ta zanj brezplačna. Težava pri darilih pogodba je navadno v tem, da se v primeru, kot ga opisuje bralec, darilo lahko všteva v vrednost zapuščine, kar lahko privede do precejšnjih sporov, če na primer vrednost poslovnega deleža z leti pada in ima obdarjenec občutek, da ni nič dobil, ali pa če vrednost raste in imajo drugi dediči občutek, da je obdarjenec dobil preveč. V postopku samem se sicer upošteva vrednost darila tako, da se upošteva stanje v času, ko je bilo dano darilo preračunano na sedanje vrednosti.

Davčna osnova za davek od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Pri prodajni pogodbi gre za razliko med nakupno in prodajno ceno oziroma med vloženim osnovnim vložkom v podjetje in prodajno ceno. Pri darilni pogodbi pa zaradi odsotnosti cene podpisniki v pogodbi sami ugotovijo, kolikšna je vrednost. Davčni organ pa sme, če podvomi o njihovi oceni, izvesti cenitev vrednosti poslovnega deleža in nato od tega odmeriti davek.

Izročilna pogodba je po svojem bistvu podobna darilni pogodbi, le da jo morajo skleniti vsi potencialni dediči. Tisti, ki nekaj dobi zato, ker je dobil, drugi pa zato, ker se s to pogodbo odpovejo zahtevi, da se predmet te pogodbe všteva v vrednost zapuščine. Izročilna pogodba tako na dolgi rok prinese bolj trdno pravno stanje, na drugi strani pa jo je navadno težje skleniti, ker je težko doseči soglasje vseh vpletenih.

SVETOVALNI TELEFON:

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 9. in 16. aprila, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.

Janez Tekavc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media