Skrb za starejše pri sosedih

maj '19

Dunaj slovi kot mesto, ki ponuja meščanom dobre pogoje za življenje. Skoraj dve tretjini stanovanj sta najemniški, ki jih mesto oddaja po ceni, primerni za najemnike. Javni prevoz je ugoden in cenovno dostopen. Njihova socialna politika zajema vse skupine prebivalstva. Posebno skrb namenjajo starejšim meščanom.

Da imajo vsi ljudje – ne glede na dohodek – kar najboljšo oskrbo in podporo, skrbi Socialni sklad Dunaj (Fonds Soziales Wien, FSW). »Sklad ima lastna sredstva, zbrana za dolgotrajno oskrbo in nego na državnem nivoju, iz državnega in mestnega proračuna in prispevkov uporabnikov. Avstrija namenja 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda za dolgotrajno oskrbo ranljivim skupinam ljudi, ki so potrebni pomoči,« nam pove Roland Haller. Stroške za posameznika določijo glede na višino njegovega dohodka, že uveljavljene socialne pomoči (najpogosteje je to najemnina za stanovanje), dodatka za nego in obsega pomoči, ki jo potrebuje. V povprečju posameznik prevzame dvajset odstotkov stroškov, sklad FSW pa krije osemdeset odstotkov stroškov pomoči.

Sklad deluje na štirih ključnih področjih: nege in podpore, skrbi za invalide, pomoči brezdomcem in pomoči beguncem. Strokovni tim sklada sestavlja okrog sto petdeset strokovnjakov z različnih področij socialnega in zdravstvenega varstva.

Brez čakalnih vrst 

 V okviru nege in podpore na domu ima posameznik na voljo pomoč v treh oblikah. V prvi obliki prihajajo negovalci ali medicinska sestra na dom. Druga možnost je, da uporabnik živi doma in hodi v center dnevnega varstva. Tretja možnost pa je začasno ali stalno bivanje v »ustanovi za bivanje in nego«. Domove ločijo na dve kategoriji: stanovanjski in oskrbni domovi s poudarkom na negi s štiriindvajseturno zdravniško oskrbo in domovi s poudarkom na dejavnem vsakdanjem življenju.

»Naša strategija je zagotavljanje take vrste pomoči, ki bo omogočala posamezniku, da čim dlje živi v domačem okolju, kjer ima svojo socialno mrežo in še neformalno obliko pomoči,« pripoveduje Roland Haller. V zadnjih letih opažajo povečanje potreb po negi in pomoči, kar je posledica staranja Dunajčanov. Leta 2017 so največ pomoči potrebovali prebivalci v starosti med šestdesetim in osemdesetim letom (21.970), nato pa tisti v starosti nad sedeminosemdesetim letom (18.680). Sklad letno obravnava okrog 130.000 ljudi in opravi 450.000 obiskov na domu. »Zelo skrbimo za to, da meščani poznajo sklad in vedo, kaj jim lahko ponudimo. Imamo razvejano promocijo v tiskanih in elektronskih medijih in na informacijskih točkah. Mesto je multikulturno, zato so vsa gradiva v več jezikih, tudi v turščini in hrvaščini oziroma srbščini,« navaja Haller.

Posameznik vstopa v sistem nege in pomoči na domu tako, da sam, svojci ali drugi bližnji pokličejo na skladovo centralno informacijsko točko, in sicer na enotno telefonsko številko. Odprta je prav vsak dan med 8. in 20. uro. Ali pa jih o tem, da nekdo potrebuje pomoč, obvestijo bolnišnice ter druge zdravstvene in socialne ustanove. Uslužbenec sklada, ki prevzame primer (case manager), obišče uporabnika na domu takoj po prijavi in skupaj se odločijo za obliko, vrsto in obseg pomoči, naredijo okvirni izračun plačila in pomagajo pri prijavi za financiranje. Zaposleni v službi za stranke FSW poskrbijo, da dobijo pomoč v najkrajšem mogočem času. To zagotavljajo partnerske organizacije sklada. Za vsak primer posebej sklenejo dogovor med posameznikom in skladom o storitvah. Te so: pomoč na domu, socialna psihiatrija, preskrba s hrano, služba za spremstvo in obiske, dostava opranega perila, mobilna ergoterapija, domača nega bolnika, mobilna paliativna nega in hospic ter svetovanje ob inkontinenci.

Področje nege in pomoči na domu zajema sedem kategorij. Nega prve stopnje stane približno sto evrov mesečno, nega sedme stopnje, ki jo opredeljujejo kot zelo zahtevno, pa obsega dvesto ur pomoči na mesec in stane tisoč sedemsto evrov. Opredeljena kategorija je osnova za obračun stroškov in določitev participacije uporabnika. »Pomembno se nam zdi, da imamo med storitvami tudi mobilno ergoterapijo. Kar pomeni, da si prizadevamo za čimprejšnjo samostojnost bolnikov ali poškodovancev. Tako na dom prihajata fizioterapevt in delovni terapevt, ki uporabniku svetujeta glede uporabe medicinsko-tehničnih pripomočkov in ureditve stanovanja. Najtežjim bolnikom v terminalni fazi je omogočena paliativna nega in storitve hospica,« nam pripoveduje sogovornik.

Kako je videti nega na domu 

Delovanje sklada smo spoznavali s posredovanjem Predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani in gostitelji so poskrbeli, da smo si lahko celo ogledali nego na domu. Elisabeth Jirikowski, ki vodi negovalno službo servisa pomoči na domu, ki je partner dunajskega socialnega sklada, nam pove, da servis pokriva štiri predele Dunaja in ima petnajst timov za nego na domu. V timu so medicinske sestre s specializacijo, negovalke in bolničarji. Ko strokovni sodelavec sklada na podlagi ugotovitev ob obisku, posveta z uporabnikom in svojci naredi načrt dela pri bolniku (npr. vrsto nege, oskrbe, gospodinjske pomoči) in pripravi finančni izračun s pogodbo, uporabnika prevzame servis za nego na domu. »Naši zaposleni so različnih narodnosti in imajo različne izobrazbe. Opravljajo zahtevno delo, kar moramo ceniti in jim zato stati ob strani. Ob tem pa moramo tudi spoštovati uporabnike in jim ponuditi največ, kar zmoremo,« nam pove Elisabeth Jirikowski, ki določi, kateri od njihovih strokovnjakov bo obiskoval uporabnika, v kakšnem časovnem zaporedju in katere storitve bo izvajal, zagotavlja tudi strokovni nadzor nad izvajalci. Če je le mogoče, k istemu uporabniku hodi ista oseba, saj imajo to radi. Zaposleni imajo deseturni delavnik, obiske opravljajo z javnimi prevoznimi sredstvi, imajo tudi nekaj svojih vozil, ki imajo nalepke za brezplačno parkiranje.

Obisk na domu nam je prijazno dovolila dvaindevetdesetletna Elisabeth Marx. Gospa živi sama v širšem centru mesta v stari meščanski hiši v drugem nadstropju. Hiša nima dvigala in zadnja leta ne zmore več hoje po stopnicah. Vsaj dvakrat tedensko jo obiskujeta in ji pomagata nečakinji. Drugih sorodnikov nima. »Nič mi ni dolgčas, zelo rada berem knjige in časopise. Veselim se obiskov medicinske sestre in nečakinj. To mi zadostuje in ne potrebujem drugih obiskov,« nam pove gospa, ki občasno še kuha in se po stanovanju giblje s pomočjo palice. Dnevno oskrbo zmore sama, zjutraj tudi telovadi. Ima težave z gibanjem in venskim popuščanjem. Zaradi tega so se ji pred leti naredile rane na obeh golenih. »Pred štirimi leti sem bila v bolnišnici, in ko sem prišla domov, so me obiskali iz sklada FSW. Dogovorili smo se, kako mi bodo pomagali in koliko me bo to stalo. Pomoč sem dobila takoj,« pripoveduje Elisabeth Marx. Poleg oskrbe ran potrebuje tudi pomoč pri oskrbi s hrano, pospravljanju stanovanja in tedenskem prhanju. 

Ves čas jo obiskuje medicinska sestra Viktorija Mak, ki je specialistka za nego ran in stom. »V tem času, odkar jo negujem, sva se navezali druga na drugo. Rane se dobro celijo, ker lepo sodelujeva – jaz oskrbim rane, gospa pa mora s povitimi nogami veliko hoditi,« nam pove medicinska sestra. Obiskuje jo trikrat tedensko, ima ključ od stanovanja. Uporablja najnovejše obloge za celjenje ran, ki jih zagotavlja servis. O vsakokratnem obisku poroča prek osebnega računalnika. Gospa pa ima karton s podatki o svojem stanju in spremembah, kar je nujno, kadar prihaja v dom več ljudi. »Če je treba, imam možnost posveta in obiska zdravnika na bolničinem domu,« še pove Viktorija. V enem dnevu obišče deset in več bolnikov. Vendar ob obisku ni čutiti nobenega hitenja. Vzame si čas za pogovor in delo opravi preudarno in umirjeno. »Delo je dinamično. Danes bom opravila trinajst obiskov na domu. Zadovoljna sem, da lahko pomagam, ljudje pa so veseli mojih obiskov,« zaključi obisk medicinska sestra. Elisabeth Max pa še doda: »Njeni obiski so mi neprecenljivi. Čeprav se veselim, da bodo rane kmalu zaceljene, me žalosti, da se z Viktorijo ne bova videvali več tako pogosto.«

Besedilo in fotografije: Neda Luznar