Naravne rešitve proti bramorju na vrtu

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '19

Foto: Karin Ditz

Bramorja na vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga v kozarce, napolnjene z vodo, v hlevski gnoj, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Učinkovito je tudi varstvo z entomopatogenimi ogorčicami. Zmešamo jih z vodo in s to mešanico zalijemo gredice. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Teknejo tudi ježu, krtu in drugim naravnim sovražnikom. 

Zemljo redno rahljamo in tako uničujemo njegove rove. To je najbolje narediti dan ali dva po dežju, ko je najlažje okopavati in rahljati. Gredico okopljemo tudi po obilnem zalivanju. Na vrtu lahko poiščemo tudi gnezda in jih polijemo z vrelo vodo. Nekateri zlivajo v rove tudi milnico. Škoduje mu tudi vratičev pripravek, odganja ga močen vonj limone, ribjega olja in zelišč, ki jih potiskamo v rove. Ujame se lahko tudi v kozarce za vlaganje, ki jih boste postavili po vrtu in zakopali v višini tal.

Ta vse pogostejši vrtni škodljivec se najbolje počuti na vrtu, ki je gnojen s hlevskim gnojem. To lastnost lahko izkoristimo v svojo korist, če v jesenskem času (oktobra) v tla skopljemo luknjo, ki je široka in dolga 1 m, globina jame naj ne presega pol metra. Jamo napolnimo s svežim hlevskim gnojem in pokrijemo z zemljo. Bramor se v zimskem času najraje zadržuje na tem območju. Območje z zimsko vabo za bramorja označimo s palico, da bomo ob koncu zime vedeli, kje kopati. Vabo je namreč treba odkopati, ko so tla še nekoliko zamrznjena. V februarju je torej treba odstraniti zgornjo plast zemlje in gnoj odstraniti z vrta. Če obstaja možnost, je najbolje, da vsebino gnoja sežgemo ali odpeljemo daleč stran. Zelo razširjeno je tudi biotično varstvo z entomopatogenimi ogorčicami, ki na povsem naraven način odstranijo bramorja z vrta. Entomopatogene ogorčice konec aprila in maja zmešamo z vodo za zalivanje in zalijemo vrtne gredice. Tako na povsem ekološki način ukrepamo proti bramorju na domačem vrtu. Zalivanje ponovimo tudi septembra. 

Bramorjevi naravni sovražniki

Bramorja lovijo tudi njegovi naravni plenilci. Škorcem so prava mesna poslastica. Te koristne ptice jih največ lovijo v času gnezdenja. Zato se skrb za ptice na vrtu vsekakor obrestuje. Med pticami, ki lovijo bramorja, sta tudi smrdokavra in zlatovranka. Obe vrsti sta zastopani samo še na nekaterih območjih Slovenije. Ob pripravi tal je dobro na vrt spustiti kokoši, ki so pri iskanju plena zelo učinkovite. Med nočnimi plenilci bramorja ne smemo pozabiti na ježa. Lovijo ga tudi hrošči brzci, žuželke, kače, rovke in krti. Tako da krta na vrtu ne preganjamo, ker je nadvse koristen. Če je na istem območju veliko število bramorjev, se med njimi lahko pojavi tudi kanibalizem in se med seboj sami uničujejo. 

NASVET:

Plodova vinska mušica na jagodičju

Plodova vinska mušica je v zadnjih letih močno prisotna tudi na vrtovih, kjer povzroča škodo na plodovih. Plodovi imajo po napadu mušic slab okus in niso uporabni. Škodljivec nima naravnega sovražnika. Na robove vrtov nastavimo zadostno število vab v obliki plastenke. Plastenko na zgornji tretjini najprej ovijemo z rdečim trakom ali jo pobarvamo. Nato v rdeči pas okoli plastenke zvrtamo od 2 do 4 mm debele luknjice. V plastenko natočimo raztopino kisa, vode, soka in vina. Tej raztopini dodamo še močilo, da zmanjšamo površinsko napetost raztopine. Vabe še pred zorenjem plodov namestimo na razdaljo 8 do 10 metrov, lahko tudi bolj na gosto. Najbolje, da jih razporedimo po robu vrta, saj tako preprečimo mušicam dostop do zorečih plodov. Raztopino menjamo na 1 do 2 tedna. Po uporabi je ne zlivamo na vrt ali nasad, temveč jo zlijemo v kanalizacijo ali zakopljemo daleč stran od vrta.

Davor Špehar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media