Stiška železnodobna kneginja

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '19

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Stiška kneginja v svojem razkošnem oblačilu ilustracija: Milan Meden

Na Cvingerju nad Virom pri Stični je bila v železni dobi največja utrjena naselbina ali gradišče na ozemlju Slovenije. Več kot 2 kilometra dolgo, 3 metre široko in vsaj 4 metre visoko obzidje je ograjevalo skoraj 20 hektarjev veliko površino. Obzidje so v celotnem obsegu zgradili naenkrat že na začetku poselitve, in sicer v 8. stoletju pr. n. št., in ga do zatona naselbine v 1. stoletju pr. n. št. večkrat obnovili in dogradili.

Gradnja utrjenega mesta je bila plod načrtovanja kompleksne in številčne skupnosti, ki je tako veliko delo lahko izvedla in gradišče nato po potrebi tudi branila. Prebivalci Cvingerja so svoje umrle pokopavali pod zemljenimi družinskimi grobnimi gomilami, ki so jih nasipavali ob poteh do gradišča. Grobne gomile so bile pomemben izraz identitete, saj so bile vez s predniki in začetniki rodov. Prišleke so opozarjale, da so prispeli na območje močne skupnosti s pravico do ozemlja, utemeljeno s tradicijo in slavnimi predniki.                                                                                                                          

Najimenitnejše grobne najdbe razkrivajo stiško železnodobno aristokracijo. Zaradi prestižnih pridatkov obrambnega orožja, konjev in konjske opreme ter predmetov, figuralno okrašenih v slogu situlske umetnosti, sklepamo, da je bil Cvinger osrednji hegemon dolenjske halštatske skupine. Med več kot 180 grobovi iz ene od večjih stiških gomil je bil tudi grob ženske, stare 18 do 25 let, v izjemno razkošnem oblačilu. Pokopana je bila v leseni krsti v več kot tri metre dolgi grobni jami, pokriti z velikima kamnitima ploščama. K zadnjemu počitku so jo položili v pogrebnem oblačilu, prešitem s tisoči drobnih bronastih gumbkov ter steklenih in jantarnih jagod. Nosila je številne bronaste zapestnice, nanožnice, uhan ter veliko bronastih zaponk različnih oblik in velikosti. Imela je več jantarnih ogrlic. K nogam so ji položili štiri lončene posode. Največjo pozornost vzbujajo zlati predmeti. Dama je na glavi nosila pokrivalo z zlatimi aplikami ter pozlačenimi trakovi in bronastim diademom. Z zlato folijo je prevlečena tudi ogrlica iz kroglastih in cevastih jagod iz neznane organske snovi. Vsi zlati predmeti so okrašeni z iztolčenimi bunčicami, krožci in pikami.                                                                

Foto: Uroš Acman

Zlato okrasje so v poznem 7. in 6. stoletju pr. n. št. nosile ženske s pomembnim družbenim položajem. Bile so članice elite, vladarice, sopotnice vladarjev, dedinje ali gospe, ki so imele pomembno vlogo pri izvajanju obredov v tedanjih kultih. Podobnim zlatim diademom in aplikam, kot jih je nosila stiška kneginja, lahko sledimo vse do severnega zaledja Črnega morja in Predkavkazja. To kaže na stike s tamkajšnjimi skitskimi skupnostmi. Oblačilo stiške kneginje z zlatim okrasjem in nakitom nakazuje, da so se pripadnice dolenjske železnodobne elite zgledovale tudi po modi skitskih aristokratinj. Ali se je kneginja iz virskega mesta zgolj oblačila po skitsko (tako kot tudi nekatere druge redke predstavnice vrhnjega sloja dolenjskih starohalštatskih skupnosti) ali pa je bila tujka z vzhoda, morda poročena na Dolenjsko v okviru sklepanja diplomatskih zavezništev. Vprašanje za zdaj ostaja nerešeno.

INFORMACIJE

Narodni muzej Slovenije

Prešernova cesta 20, Ljubljana

www.narmuz-lj.si, e-naslov: info@nms.si

tel. št.: 01 24 14 400

Dr. Boštjan Laharnar, Narodni muzej Slovenije


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media