Stiška železnodobna kneginja

Prosti čas | maj '19

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Na Cvingerju nad Virom pri Stični je bila v železni dobi največja utrjena naselbina ali gradišče na ozemlju Slovenije. Več kot 2 kilometra dolgo, 3 metre široko in vsaj 4 metre visoko obzidje je ograjevalo skoraj 20 hektarjev veliko površino. Obzidje so v celotnem obsegu zgradili naenkrat že na začetku poselitve, in sicer v 8. stoletju pr. n. št., in ga do zatona naselbine v 1. stoletju pr. n. št. večkrat obnovili in dogradili.

Gradnja utrjenega mesta je bila plod načrtovanja kompleksne in številčne skupnosti, ki je tako veliko delo lahko izvedla in gradišče nato po potrebi tudi branila. Prebivalci Cvingerja so svoje umrle pokopavali pod zemljenimi družinskimi grobnimi gomilami, ki so jih nasipavali ob poteh do gradišča. Grobne gomile so bile pomemben izraz identitete, saj so bile vez s predniki in začetniki rodov. Prišleke so opozarjale, da so prispeli na območje močne skupnosti s pravico do ozemlja, utemeljeno s tradicijo in slavnimi predniki.                                                                                                                          

Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.

Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.

Če niste naročnik, se lahko naročite tu.


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media