Pod zastavo sv. Florijana
Prapor GD Ljubljana mesto med leti od 1870 do 1930
Slovenski gasilci leto 2019 imenujejo leto jubilejev, saj praznujejo 50. obletnico Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki, 70. obletnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije in 150. obletnico slovenskega prostovoljnega gasilstva.
Gasilstvo na Slovenskem se je razvilo iz požarne službe, ki so jo opredeljevali požarni redi. V Ljubljani in drugih mestih so v 17. stoletju dopolnili stare požarne rede in odloke. V mestih so uredili službo nočnih čuvajev, nakupili so gasilno orodje in ga razdelili med hišne posestnike. Po požarnem redu za Ljubljano iz leta 1676 so morali župan, mestni sodnik in najuglednejši svetovalci takoj na kraj požara.
Kresijsko glavarstvo za Gorenjsko je leta 1751 prvič razpravljalo o gasilstvu in tudi uvedlo prvi gasilski red v Ljubljani. V času vladanja Marije Terezije (1717–1780) in Jožefa II. (1741–1790) so bili izdani novi požarni redi, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta.
Prvi gasilski red pri nas, ki je bil preveden tudi v slovenščino (besedilo je bilo dvojezično), je izšel leta 1785. Oktobra 1792 je dunajska vlada zaradi pogostih požarov pripravila za Štajersko posebno in obširno navodilo, kako se je treba varovati ognja in kaj je treba pripraviti in ukreniti, da je požar hitro omejen in pogašen.
Za požarno službo so zelo skrbeli v času francoske okupacije oziroma Ilirskih provinc od leta 1809 do 1814. Generalni guverner Ilirskih provinc je izdal poseben ukaz, da se morata kraju in razmeram primerno urediti požarna policija in gasilska služba.
Prva gasilska društva
Že od leta 1814 je čuvaj na Ljubljanskem gradu najprej z zvonjenjem, pozneje pa s strelom iz topa naznanjal požar. Kljub temu so požari še vedno pustošili, zato so leta 1863 poprosili slovensko telovadno društvo Južni Sokol in nemško društvo Turnverein, ali bi prevzeli gasilsko službo. Pritrdilno je odgovoril le Južni Sokol. To je bil prvi poizkus organiziranega gasilstva v Ljubljani.
Prvo gasilsko društvo na Slovenskem je bila požarna bramba iz Metlike, ki jo je 18. septembra 1869 na grajskem vrtu osnoval domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Že naslednje leto so bile ustanovljene požarne brambe v Laškem, Ljubljani in na Ptuju, leta 1871 pa tudi v Mariboru, Celju in Krškem.
Prvega junija 1919 je bila ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, v katero so se združile Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem, Kranjska deželna gasilska zveza in Zveza slovenskih prostovoljnih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko. Pod zastavo sv. Florijana so se zbirali možje in mladeniči: »Pripraviti se hočemo na boj proti sovražniku, ki kot prijatelj domuje v naših ognjiščih, a porabi in hudo maščuje vsako vašo brezskrbnost in neprevidnost, se druži s slehernim potepuhom, z vsako cigansko tolpo ter vam škoduje za dom, za svoje drage, za svoje in njih imetje. Boriti se hočemo proti ognju!« je leta 1919 v Gasilcu zapisal Janko Hojan, poslovodja, tajnik in blagajnik Gasilske župe ljubljanske.
Zavetnik gasilcev
Sv. Florijan je patron proti požarom in poplavam in zavetnik gasilcev. V nekdanji Dravski banovini so se gasilci imenovali tudi vitezi sv. Florijana. Legenda pravi, da je bil rimski vojak ter visoki državni uslužbenec v mestu Cetium okoli leta 300 n. št. v provinci Norik blizu Dunaja na ozemlju današnje Avstrije. Za časa preganjanj kristjanov so ga privedli v pogansko svetišče na kraju Dioklecijanovega pregnanstva.
Obtoževali so ga, da je obiskoval kristjane ter jih bodril, naj vztrajajo v izgnanstvu. Pozvali so ga, naj se tudi sam odreče svojemu krščanskemu prepričanju. Florijan ni hotel zatajiti svoje vere, zato so ga mučili in pretepali. Obsodili so ga na smrt in ga 4. maja 304 z mlinskim kamnom okrog vratu vrgli v reko Anižo. Ta dan je tudi izbran za njegov god. Pokopan je nedaleč od Lauriacuma, nad grobom je kasneje nastala slavna opatija Sv. Florijan.
Tako pa je danes
Po podatkih Gasilske zveze Slovenije iz leta 2018 imamo 162.575 prostovoljnih gasilcev, od teh jih je 21.527 starejših od 63 let. Organizirani so v 1.341 prostovoljnih gasilskih društvih, med njimi je 42 industrijskih društev. Njihovo glasilo Gasilec je poleg Planinskega vestnika in Čebelarja med najstarejšimi revijami pri nas, saj izhaja že 122 let.
