Zdravilna zelišča in holesterol
Holesterol je maščobi podobna snov, ki naravno nastaja predvsem v jetrih, v telo pa ga vnašamo tudi s hrano živalskega izvora. Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov.
Ker holesterol v vodi ni topen, se po krvi prenaša vezan z beljakovinami v delcih, imenovanih lipoproteini. Deli se na lipoproteine velike gostote (HDL), ki odstranjujejo holesterol s sten žil, zato jim rečemo tudi varovalni oziroma dobri holesterol, in lipoproteine majhne gostote (LDL), ki svoj holesterolni tovor odlagajo na stene žil in jih s tem ožijo, tako imenovani slabi, škodljivi holesterol.
Holesterol lahko ogrozi naše zdravje, če ga je v krvi preveč. Odvečni holesterol se odlaga zlasti na steno arterij, kjer povzroča postopno zožitev in končno zamašitev žile. Vse raziskave kažejo, da je zvišana krvna raven holesterola, še zlasti nevarnega LDL, močan dejavnik tveganja za napredovanje arteriosklerotičnih sprememb na ožilju in razvoj srčne in možganske kapi. Ogroženost veča tudi premalo dobrega holesterola HDL ter zvečanje ravni trigliceridov. Posledice trajno zvišanih vrednosti so: arterioskleroza, srčni infarkt, kap, arterioskleroza žil na nogah (kadilska noga), starostna demenca.
Priporočene vrednosti krvnih maščob si po novejših evropskih priporočilih lahko zapomnimo po preprostem padajočem zaporedju 5–3–2–1. Skupnega holesterola naj bi bilo manj kakor 5, slabega holesterola LDL manj kakor 3, trigliceridov manj kakor 2 in dobrega holesterola HDL več kakor 1 milimol na liter (enota za merjenje koncentracij maščob v krvi).
Najpogostejši vzrok zvišane ravni maščob v krvi je nepravilna prehrana, drugi dejavniki tveganja pa so debelost, nekatere podedovane lastnosti in majhna telesna dejavnost. Holesterol lahko torej znižamo, če temeljito spremenimo življenjske navade tako v načinu prehranjevanja kot tudi z redno telesno dejavnostjo.
Česen, artičoka, rman ...
Redna telesna dejavnost je ena najpomembnejših sestavin zdravega življenja. V krvi zvišuje varovalni holesterol HDL in znižuje trigliceride. Piti je treba veliko vode in čajev. Temelj urejanja ravni maščob v krvi je zdrava prehrana. Priporočila dosežemo tako, da pojemo manj mesa in mesnih izdelkov, polnomastnih mlečnih izdelkov, čim več pa svežega sadja, neoluščenih žit, zelenjave in stročnic. Holesterol je obvladljiv ob upoštevanju napisanih priporočil. V težjih primerih je potrebno jemanje zdravil, ki jih predpiše zdravnik.
Čeprav s hrano dobimo le 20 odstotkov holesterola, je treba izbirati živila z manj maščobami. Pozorni moramo biti tudi na kakovost maščobnih kislin. Nasičene maščobne kisline so nezaželene, medtem ko hrano z nenasičenimi kislinami brez skrbi uživamo (rastlinska olja), ker te znižujejo raven holesterola. Posebej ugodne so omega 3 – večkrat nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven trigliceridov v krvi in varujejo pred aterosklerozo. Pred vsakim obrokom je priporočljivo popiti kozarec vode, ki zasiti in zmanjša lakoto. Poleg tega voda odplavlja iz telesa strupene snovi.
Zelišča, ki vplivajo na holesterol, so artičoka, jetičnik, sivka, janež, žajbelj, tavžentroža, češmin, meta, rman, lipa, pirnica, šipek, pegasti badelj. Učinkovitost česna ali čemaža za zniževanja holesterola je dokazalo že več raziskav. Za tiste, ki česen težje prenesejo, so na voljo standardizirani pripravki, kot so česnove kapljice ali podobno. Poparek ali tinktura iz artičoke pospešuje nastajanje žolčne kisline in tako znižuje holesterol, ognjič s saponini prav tako zmanjšuje resorpcijo holesterola iz hrane.
Pri težavah s povišanim holesterolom si lahko z zelišči lepo pomagamo, vendar moramo biti vztrajni pri uživanju čajnih mešanic ali njihovih pripravkov.
