Redni in uravnoteženi obroki
Za zdravje je pomembna uravnotežena prehrana, ki človeka krepi, z njo vzdržujemo primerno telesno maso in preprečujemo bolezni. Z zdravim prehranjevanjem lahko preprečimo bolezen, svoje zdravje pa ohranimo in okrepimo. Če se je bolezen že razvila, s pravilno prehrano pripomoremo k hitrejšemu okrevanju. Hrano moramo ustrezno prilagoditi tudi starostniku.
Zaradi starostnih sprememb pešajo prebavni organi, zato je upočasnjena presnova hrane, slabši sta izločanje prebavnih encimov in vsrkavanje hranilnih snovi. Slabše vsrkavanje hranilnih snovi in neuravnotežena prehrana vodita v pomanjkanje vitaminov (zlasti vitaminov A, C, B6, B12, D) in mineralnih snovi (kalcija, železa, cinka).
Zmanjšana je sposobnost okušanja in vonjanja hrane. To vpliva na slabši tek in slabšo prehranjenost, posledično pa na izgubljanje teže. Posledice nedohranjenosti so motnje v delovanju organov in oslabelost imunskega sistema, kar vodi v pogostejše vnetne in nalezljive bolezni ter celo smrt. V starosti se poveča občutljivost za inzulin, kar vpliva na zvišano vrednost krvnega sladkorja. Na prehranjevanje vplivajo tudi kronične bolezni, neželeni učinki zdravil, težave z zobmi (izguba zob, neustrezna zobna proteza) in oteženo požiranje. Vse to moramo upoštevati pri pripravi dnevnih obrokov.
Prehrana starostnika zajema načela zdrave, uravnotežene prehrane. Hrana naj bo kakovostna, raznovrstna in ustrezna glede na potrebe posameznika. Zdrava hrana je naravna hrana, ki je lokalno pridelana in sezonska. Obrokov naj bo od 4 do 5, ki naj bodo enakomerno razporejeni čez dan.
Pri pripravi obrokov upoštevamo navade starostnika, predpisano dieto, alergije in intoleranco za hrano. Dietno prehrano moramo pripravljati skrbno in natančno po navodilih. Pomembni sta pravilno ravnanje z živili in njihovo shranjevanje. Živila predvsem dušimo in kuhamo. Izogibamo se ocvrtim in prežganim jedem. Oseba, ki pripravlja hrano, mora skrbeti za osebno higieno in urejenost. Redno naj si umiva roke ter skrbi za čistočo posode in kuhinje. Pomembno je čisto, umirjeno in prijetno okolje. Če je le mogoče, naj starostnik uživa hrano za mizo skupaj z drugimi družinskimi člani. Pri jedi naj grižljaje dobro prežveči.
Preprečimo dehidracijo
Zelo pomembno je zadostno pitje tekočine, še posebno vode. Voda je topilo za hranilne snovi, sodeluje pri gradnji in obnovi celic, uravnava telesno temperaturo, sodeluje pri izločanju škodljivih snovi.
Starostnik naj popije dovolj tekočine, če ni zdravstvenih razlogov za omejitev tekočin. Priporočljivi so naravni sokovi, zeliščni čaji, mineralna voda. Med tekočino štejemo tudi čisto juho, jogurt, kompot, sadje z večjim deležem vode, kot so pomaranče, češnje, lubenica, grozdje. Prava kava in kozarec vina ob obroku sta dovoljena, če to dopušča zdravstveno stanje in ju zdravnik ni prepovedal.
Starostnik ne čuti žeje in pozabi piti, zato mu ponudimo tekočino večkrat na dan. Več tekočine mora popiti v vročih poletnih dneh, pri bruhanju, driski, zvišani telesni temperaturi, prekomernem znojenju. Pomanjkanje tekočine vodi v dehidracijo. Znaki dehidracije so suha in razpokana usta, starostnik je žejen, koža je upadla, hrapava, prisoten je glavobol, pojavi se vrtoglavica, zmanjša se količina izločenega urina, ki je bolj koncentriran in temen. Pojavljajo se mišični krči, pulz je pospešen in slabo tipljiv, dihanje je pospešeno in plitvo, telesna temperatura je lahko povišana, starostnik ima udrte oči, lahko nastopita zmedenost in izguba zavesti.
Pri dehidraciji naj starostnik popije več tekočine, elektrolite nadomeščamo z oralno rehidracijsko raztopino, ki jo kupimo v lekarni. Pri hujši obliki dehidracije je lahko ogroženo življenje, zato mora oseba v bolnišnico.
