Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Dobro je vedeti | maj '19

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka I. P. iz Ljubljane navaja, da je v Vzajemnosti zasledila, da invalidi s 30-odstotno invalidnostjo prejemajo določeni znesek invalidnine. Ima namreč mišično distrofijo ter priznano 30-odstotno invalidnost. Na zavodu je dobila informacijo, da ji za 30-odstotno invalidnost ne pripada invalidnina in bi morala invalidnost znašati 50 odstotkov ali več, zato jo zanima, ali je informacija pravilna.

Veljavni zakon ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

Bralka ima namreč ocenjeno 30-odstotno telesno okvaro zaradi bolezni, čeprav navaja, da ima 30-odstotno invalidnost, vendar invalidnosti ne ugotavljajo v odstotkih, temveč določijo kategorijo invalidnosti. Informacija, ki naj bi jo dobila na zavodu, je povsem pravilna, če se je nanašala na določbe zakona, veljavnega do konca leta 2012. Po tem zakonu zavarovanec pridobi pravico do invalidnine le še za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 odstotkov, in sicer ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če pa je telesna okvara nastala zaradi posledic bolezni ali poškodbe zunaj dela, pa je pridobil zavarovanec pravico do invalidnine, če je znašala najmanj 50 odstotkov in je ob nastanku telesne okvare dopolnil ustrezno pokojninsko dobo oziroma je uživalec starostne ali invalidske pokojnine.

Bralka že po prejšnjem zakonu ne bi mogla pridobiti pravice do invalidnine za 30-odstotno telesno okvaro, ki je posledica bolezni, ker le-ta ni znašala najmanj 50 odstotkov. Po veljavnem zakonu pa tudi ne more pridobiti pravice do invalidnine, če bi se le-ta poslabšala na primer na 50 odstotkov, saj zakon ne omogoča več priznanja pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.

VDOVSKA POKOJNINA V VIŠINI MEJNEGA ZNESKA

Bralka A. L. iz Gorenjske navaja, da jo zanima, zakaj ji ne izplačujejo dela vdovske pokojnine. Izplačevali so ji ga le nekaj mesecev v letu 2008, potem pa je bilo izplačilo ustavljeno. Zdaj prejema vdovsko pokojnino v višini 488 evrov na mesec.

Zakon določa, da zavarovanec, ki je pridobil pravico do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja, lahko te pokojnine tudi uveljavi, ne more pa jih sočasno uživati, zato se je bralka lahko odločila za uživanje tiste, ki je zanjo ugodnejša. Bralka je tako imela možnost izbire med obema pokojnina, saj po veljavni zakonodaji lahko uživa le eno. Delni odstop od uživanja pa predstavlja pravica do dela vdovske pokojnine, ki pripada vdovi oziroma vdovcu, upravičencu do vdovske ali družinske pokojnine in lastne pokojnine (starostne, invalidske), ki se je odločil za uživanje lastne pokojnine. Vdovi oziroma vdovcu lahko, če je to zanjo ugodnejše, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačujejo tudi 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine, ki ji pripada po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic.

Zakon o varstvenem dodatku, ki je z uveljavitvijo zakona o socialnovarstvenih prejemkih prenehal veljati 31. decembra 2011, je med drugim tudi določal, da je vdovi oziroma vdovcu, ki ima po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg pravice do samostojne starostne ali samostojne invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine, zagotovljena vdovska pokojnina najmanj v višini mejnega zneska, ki znaša 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove. Po tej določbi zakona so vdovi ali vdovcu, če starostna ali invalidska pokojnina z delom vdovske pokojnine ni dosegala mejnega zneska, vdovsko pokojnino odmerili v višini mejnega zneska, ki je bil od 1. januarja 2011 naprej določen v višini 449,75 evra, zdaj pa z uskladitvami znaša 488,51 evra mesečno.

 

Bralki so leta 2008 odmerili vdovsko pokojnino po zakonu o varstvenem dodatku, ker je bilo to zanjo ugodneje, kot da bi uživala starostno pokojnino z delom vdovske pokojnine, zato so ji tudi prenehali izplačevati starostno pokojnino z delom vdovske pokojnine. Ne glede na to, da zakonska določba, ki je zagotavljala vdovsko pokojnino v višini mejnega zneska, od 1. januarja 2012 ne velja več, ji še naprej izplačujejo to vdovsko pokojnino in jo usklajujejo tako kot pokojnine.

Če pa bi želela uživati svojo lastno pokojnino z delom vdovske pokojnine, lahko pri zavodu poda tako zahtevo. Če bi bila starostna pokojnina z delom vdovske ugodnejša, pa se lahko odloči za uživanje le-te.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 16. maja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

Milena Paulini


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media