Vključevanje starejših v elektronske e-storitve
Valerie Wood-Gaiger
Medtem ko se v elektronsko razvitem svetu intenzivno pripravljajo na širok obseg umetne inteligence, ki prevzema delo in odločitve na mnogih do zdaj nepredstavljivih področjih, se pri nas ubadamo z vključevanjem starejše generacije v e-storitve. Mladim je jasno, da položnic ne plačujejo na pošti ali banki, ampak vse opravijo s telefonom, a pri nas je težko prepričati upokojenko o prednostih naročanja prehrambnih izdelkov in čistilnih sredstev na dom prek internetnih strani, ki jih imajo vse večje trgovine. Toda vedno so izjeme in vedno se najde nekdo, ki odpre pot in je prvi, ki orje ledino.
Taka je občina Škofja Loka, ki je že drugič zapored odprtih rok sprejela in gostila mednarodno druščino strokovnjakov za vključevanje starejših v e-storitve. Prišli so od vsepovsod – iz Anglije, Francije, Irske, Italije, Portugalske, Albanije, Belgije in seveda tudi Slovenije ...
V Vzajemnosti smo pred letom pisali o prvem čezmejnem posvetu, ki ga je tako kot letos organiziral in vodil mariborski upokojenec prof. dr. Jože Gričar. V Škofji Loki zato, ker je tamkajšnji župan Tine Radinja ob svoji izvolitvi napovedal, da bo čez pet let v občini le še 5 odstotkov elektronsko nepismenih prebivalcev. O njegovih besedah ne gre dvomiti, še ne štiridesetletni župan, filozof, predstavnik mlade poslovne in ekonomsko izobražene generacije, je na odru škofjeloškega Sokolskega doma s svojim nagovorom zbudil malce zaspane poslušalke (prevladujoč spol med poslušalci) in jim vzbudil pričakovanje. Težava je bila le v tem, da je posvet potekal v obveznem angleškem jeziku, na katerega mnogi udeleženci niso bili pripravljeni.
Pred poslušalci so se nizale najboljše prakse, ki so govorile o premaganih težavah pri podiranju zidov in odstranjevanju strahu pred neznanim pri starejših ter preprostih rešitvah. Letos je bil posvet namenjen elektronski komunikaciji, ki naj bi na enostaven način ponujala starejšim tisti prostor, v katerem je zlahka najti odgovore na vprašanja: kako se naročiti pri zdravniku, kam po zdravilo, kako poslovati z banko, ne da bi stopil iz hiše, kako se dogovoriti za pomoč na domu ali obisk fizioterapevta, kako ravnati z možem, ki je vsak dan bolj dementen, kje se izobraziti in dobiti odgovore na vprašanja, kam na šolanje za delo z računalnikom ali pametnim telefonom …
Resnica je, da je že mogoče najti in uporabiti vrsto portalov državnih in lokalnih upravnih služb in servisov, za katerimi so skriti mladi ljudje z znanjem. Skoraj vse, kar je že na voljo na področju e-poslovanja, šolanja, zdravljenja in podobnega, je zbrano v priročnem Kažipotu 55+ s podnaslovom e-vključevanje v aktivno staranje – za odrasle otroke 55+, ki skrbijo za starše 75+.
Izšla je 1. številka, toda počakajmo nekaj let in se potem čudimo, kje smo bili in kam smo kot napredna družba prišli. V Škofji Loki se bo to skoraj zagotovo kmalu zgodilo. Za druge velja, da si lahko ogledajo namesto natisnjene revije kar spletno stran in vsebino Kažipota na naslovu http://eregion.eu/seniors-eservices-guide-55-slovenia/.
Od splošnega h konkretnemu
Med povabljenimi gosti je bila tudi Valerie Wood-Gaiger (ima tudi svojo Facebookovo stran), babica in prababica iz Anglije s številnim potomstvom, zadnji pravnuk jo je tudi že prerasel, pravi. Čeprav bo kmalu nosila osmi križ, je vsa živahna. Pravi, da je zašla po naključju v novo življenje. Nekega dne ji je odpovedalo srce. Ko so jo zbujali in pozneje operirali, je prišlo spoznanje: samo to življenje imaš in še tega najbrž ne več zelo dolgo, izkoristi ga! Nekdanja prodajalka plišastih igrač si je zamislila, da bi rada potovala. A kdo bo to plačal?
Zamislila si je projekt: z drobno e-knjigo bi nabirala zgodbe starejših z vsega sveta. Knjiga bi rasla in rasla ali pa bi to bila vrsta knjižic, ki bi zabavale in nas opominjale na minevanje. Kako bi to počeli? Tega ni vedela, ampak zbrala je denar in šla naravnost na Unicef in tam povedala, kakšen projekt bi rada vodila, in oni so jo, ker je bil ravno pravi čas, poslali v Ugando. Tam je pridobila nove prijatelje in kdo ve kje vse je že bila, med drugim je imela govor o tem celo v spodnjem domu angleškega parlamenta. Preprosta upokojenka z borno penzijo ... Vse se lahko doseže, če si dovolj zagret in veš, kaj hočeš, je rekla in požela v Škofji Loki gromozansko ploskanje, ko je prišla z odra, pa so jo mlade poslušalke dobesedno prekrile. Valerie je morda res drobne postave, a v njej tlita bojevniški duh in neuničljiva radost do življenja. Vzamem(o) si jo lahko za vzor.
