Neprijetna vrtoglavica 

Dobro počutje | maj '19

Vrtoglavica je pogosta in zelo neprijetna nadloga, ki pa največkrat ne pomeni znaka resne bolezni. Strokovno jo imenujemo vertigo, gre pa za zmoten občutek, da se vrtimo v prostoru, da se nam majejo tla pod nogami ali da se predmeti vrtijo okrog nas. Kar tretjina ljudi se v življenju kdaj sreča z njo, pogostost pa narašča s starostjo. Zelo pogosto jo zamenjujemo z omotico, ki pa ima popolnoma druge vzroke, in v ospredju ni vrtenje, ampak vse od zvonjenja v glavi, motnje vida do občutka nestabilnosti, v skrajni obliki celo občutka grozeče izgube zavesti.

Simptomi vrtoglavice so lahko zelo blagi ali pa taki, ki nam popolnoma onemogočijo naše dejavnosti. Podobno kot pri tako imenovani morski bolezni jo lahko spremljata slabost in bruhanje.

Za razumevanje nastanka vrtoglavice je dobro poznati osnove delovanja sistemov za vzdrževanje ravnotežja. Glavni ravnotežni organ v telesu je notranje uho, sestavljeno iz polkrožnih kanalov, ki ležijo pravokotno drug na drugega, napolnjeni so s tekočino, končajo pa se v prostoru s čutilnimi dlačicami, ki jih obdaja želatinasta snov s kristali. Premikanje glave v katero koli smer povzroča premikanje tega po dlačicah, te pa pošiljajo možganom signale o položaju in premikanju glave, da jih uskladijo s podatki drugih senzorjev, ki skrbijo za kompleksen sistem, ki mu rečemo ravnotežje. Od tod izvira občutek vrtoglavice, ko stopimo z vrtiljaka, saj se tekočina v ravnotežnem organu zaradi vztrajnosti premika še nekaj časa potem, ko se vrtiljak ustavi, in zavede možgane. Pri ravnotežju pa ne sodeluje samo ravnotežni organ, ampak možgani primerjajo podatke, ki pridejo še iz oči, ušes, senzorjev za položaj sklepov, kože, in jih primerjajo med seboj, ocenijo položaj telesa glede na tla in težnost ter pošljejo navodila mišicam, da nas ohranijo v stabilnem položaju.

Vrtoglavice zato delimo na periferne, ki izvirajo iz ravnotežnega organa, in na centralne, ki izvirajo iz samih možganov. Periferne predstavljajo več kot 90 odstotkov vseh vrtoglavic, centralne so mnogo redkejše, a veliko pogosteje skrivajo resne bolezni, kot so možganska krvavitev, možganska kap, nevrološke bolezni.

Različni vzroki

Najpogostejša oblika vrtoglavice je benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica, najdemo jo tudi pod kratico BPPV. Pogosta je pri starejših od 60 let, pojavlja pa se tudi pri mlajših. Kot pove že ime (benigna), ni nevarna, lahko pa je zelo neprijetna. Kaže se z vrtoglavico, ki jo sprožita premikanje glave, obračanje v postelji, izboljša pa jo mirovanje. Nastane zaradi premaknjenih kristalčkov v kanalih ravnotežnega organa, ki možganom pošiljajo napačne informacije, zato jo zdravimo tako, da s posebnimi manevri, premiki glave, spravimo kristalčke nazaj na svoje mesto.

Menierova bolezen se kaže kot vrtoglavica v kombinaciji z izgubo sluha in zvonjenjem v ušesih – tinitusom. Pojavlja se v napadih, ki trajajo od nekaj minut pa tudi do več dni, tudi po desetkrat na leto. Povzroča jo prekomerna količina tekočine in s tem povišan tlak v notranjem ušesu. Pomagajo lahko omejitev soli v prehrani ali zdravila, ki pospešujejo odvajanje vode.

Vestibularni nevritis ali labirintitis je vnetna bolezen notranjega ušesa. Pri labirintitisu je vneto notranje uho, nevritis pa je vnetje vestibularnega živca, po katerem potujejo signali iz ravnotežnega organa v možgane. Najpogosteje ju povzroči virusna okužba. Pogostejša sta pri mlajših, vrtoglavica pa traja več tednov.

Akustični nevrinom je benigni tumor, ki prizadene živec, ki povezuje možgane z ušesom in ravnotežnim organom. Je redek, poleg vrtoglavice povzroči še izgubo sluha v enem ušesu in šumenje v ušesu. Zdravljenje je največkrat kirurško z operacijo.

Ateroskleroza je kronična bolezen žil. Obloge v notranjosti žil zožijo njihovo odprtino, ovirajo pretok krvi in s tem dostavo kisika možganom, kar lahko povzroči vrtoglavico. Pri popolni zapori posamezne žile v možganih bi šlo za možgansko kap.

Migrena lahko povzroča različno dolge napade vrtoglavice, ki jim sledi glavobol, a lahko se pojavi tudi brez njega.

Nekatera zdravila poškodujejo ravnotežni organ in povzročijo vrtoglavico. Mednje spadajo nekateri antibiotiki, salicilati, pomirjevala, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, nitroglicerin in tudi alkohol.

 Zdravljenje vrtoglavice je usmerjeno v zdravljenje njenih vzrokov. Pogosto je težava prehodna in v nekaj dneh mine sama od sebe. Ravnotežni sistem si lahko okrepimo z vajami za ravnotežje, t. i. vestibularnimi vajami, v posameznih primerih je mogoče ali potrebno kirurško zdravljenje, pogosto pa lahko vsaj simptome ublažimo z zdravili.

 Kdaj je potreben obisk pri zdravniku? Če je vrtoglavica enkratna in edina težava, če ni izrazita in pogosto mine sama od sebe v nekaj dneh, se k zdravniku zato ne mudi. Če se pojavi skupaj z glavobolom, vročino, bruhanjem, zmedenostjo, dvojnim vidom, je potrebna hitra medicinska pomoč. Tudi če vrtoglavica sama po sebi ne skriva resne bolezni, pa lahko povzroči hude posledice, če pride do padca in poškodb. Zato moramo biti še posebno previdni in pri hoji poiskati oporo.

 Sašo Rebolj, dr. med.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media