Zelišča – ščepec navdiha za dobre jedi
Ko govorim o zeliščih, se vedno spomnim svoje mame. Bila je nadvse stvarna ženska in je v letih skromnosti v lonec dajala le najnujnejše. Oče je bil bolj umetniške narave, bil je človek z absolutnim posluhom in je zelo rad prebiral tipke na harmoniki ... Rad se je prikradel do lonca in pokusil vsebino. «Sej je ...« je rekel s premislekom, »ma nej!« Stopil je ven in okrog hiše utrgal kakšno zelišče. »Mat', to noter dej!« je rekel. Očetove rož'ce so naredile jed popolno.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Zdravega pitja ni!
V Sloveniji prevladuje mokra kultura, to pomeni, da se pije alkohol ob vsaki priložnosti.Zato ne preseneča dejstvo, da spadamo med države, ki imajo visoko porabo alkohola na število prebivalcev. Problem nastane, ker se mnogi ne znajo pri tem ustaviti, vsak deseti že namreč pije čezmerno, pravi Štefan Lepoša, predsednik Društva Abstinent.Hiša, v kateri najdejo zavetje stare igrače
Pred skoraj dvajsetimi leti, ko je še delala kot vzgojiteljica, si je Dragica Markun iz Šenčurja pri Kranju zaželela, da bi v roke dobila punčko, s kakršno se je igrala kot otrok. Začelo se je iskanje. Zaželene punčke ni dobila, je za začela zbirati stare igrače in tako je nastal muzej igrač.Do kdaj bodo upokojenci še tako potrpežljivi?
Ko je bil po osamosvojitvi ustanovljen sindikat upokojencev, so se mnogi začudili. Zdaj, skoraj trideset let pozneje, se je to izkazalo za daljnovidno. Pravočasno so se zavedeli, da se bo treba bojevati proti zmanjševanju pravic starejših. Danes je pretežni del upokojencev – slaba tretjina prebivalstva – v marsičem odrinjena, celo diskriminirana populacija.Ali vas je kdaj strah? Le koga ni? Čeprav nas izkušnje učijo, da ima strah samo velike oči, znotraj je votel, okrog ga pa nič ni, večkrat vpliva na naše življenje bolj, kot bi bilo potrebno. Otroci mislijo, da starejših ni strah, zato si želijo čim prej odrasti. Vendar nas nikoli v življenju ne zapusti. Strah je osnovni človekov mehanizem za preživetje, ki je v nas že od davnine. Težava je, da se ne odzovemo s strahom samo na dejanske nevarnosti, ampak tudi na pričakovane in namišljene težave. Strah se pogosto nanaša na prihodnje dogodke; strah nas je pred odločitvami, pred izgubo bližnjih ljudi, imetja, zdravja … Toda če straha ne obvladamo, bo on obvladal nas. Če smo prestrašeni in pred sabo vidimo le kup bojazni, nas bo to hromilo in povzročalo trpljenje, zaradi tega lahko tudi zbolimo. Zato je tako pomembno, da ne dovolimo, da nas ima v oblasti. Veliko je namišljenega strahu, ki nas prav tako hromi in jemlje moč, zato začnimo živeti bolj pogumno in pozitivno.
-
Fotogalerije
Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem...Za razvoj države so pomembne vse generacije
15. maj 2019 Pomembno je, da v današnji...Zdus podelil priznanja uspešnim društvom
29. november 2018Pravljične vožnje z vlakom
29. november 2018Več optimizma tudi za upokojence
1. oktober 2018 Festival za tretje življenjsko... -
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media