Klopi so že na delu
Vsako leto komaj čakamo pomlad, ko narava ozeleni, dnevi so daljši in sonce toplejše. A hkrati je to čas, ko se prebudijo tudi klopi. Žal Slovenija spada med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi.
Najpogostejša sta lymska borelioza, za katero še ni cepiva, ter klopni meningoencefalitis (KME). Proti zadnjemu se je mogoče zaščititi s cepljenjem, vendar se za to pri nas odloča le malo ljudi, čeprav zdravniki opozarjajo, da posledice ugrizov okuženih klopov niso niti najmanj nedolžne. Zatorej če opazite klopa na telesu, ga čim prej odstranite s pinceto in nekaj tednov opazujte mesto ugriza. Če se na koži pojavi rdeč kolobar ali se spremeni počutje (glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, vročina), se takoj odpravite k zdravniku.
Za lymsko boreliozo so značilne spremembe na koži v obliki rdečega madeža, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi. Lahko oteče prsna bradavica ali se vname ušesna mečica. Spremembe na koži so vidne nekaj tednov ali mesecev. Že v tem času ali pa v prvih mesecih po izginotju lahko nastanejo posledice na živčevju, sklepih ali srcu.
Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa, ki je virusno vnetje možganov in možganskih ovojnic, pa so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavita še hud glavobol in bruhanje, pogosto ju spremlja tresenje prstov na rokah in jezika, včasih tudi motnje zavesti. Bolezen lahko pusti trajne posledice – od glavobola, vrtoglavice, motenj sluha do zmanjšane sposobnosti koncentracije, depresije, motenj razpoloženja ali motenj v delovanju avtonomnega živčevja.
Bolje preprečiti …
Za sprehode ali delo v naravi (ne pozabite, da se klopi skrivajo tudi na vrtu) oblecite oblačila svetlih barv z dolgimi rokavi in hlačnicami, obujte visoke čevlje ali škornje in si nadenite pokrivalo. Zapnite ovratnik in manšete na rokavih, zatlačite srajco za hlače. Z zaščitnim sredstvom (repelenti) popršite robove rokavov, nogavice, obutev ter spodnji del hlačnic. Po prihodu domov temeljito preglejte obleko pa tudi kožo, še posebej natančno poraščene dele telesa, kožne gube, pazduhe, dimlje ter pregibe na rokah in nogah.
Dobro je pregledati šive na obleki, kajti v njih se pogosto skrivajo klopi, ki se še niso prisesali. Pa še nekaj, klopa lahko v stanovanje s sprehoda prinese tudi pes. Klopi jih imajo še raje kot ljudi, saj je njihova telesna temperatura višja pa tudi pogosteje naletijo nanje, saj psi ob vsaki priložnosti radovedno stikajo po travi in grmičevju. Nanje tudi prenašajo bolezni, najpogostejši sta borelioza in erlichioza. Zato jih pred klopi zaščitite z ustreznim sredstvom. Najbolje je, da povprašate veterinarja, katero je najprimernejše za vašega kužka glede na težo in starost. Ta sredstva delujejo na različne načine, tudi tako, da psa klop ne bo ugriznil, se bo pa na njegovi dlaki »pripeljal« do vašega doma ali celo v stanovanje.
Še vedno je čas, da se cepite proti klopnemu meningoencefalitisu. To lahko storite pri svojem izbranem zdravniku ali na območnih enotah NIJZ. Za stoodstotno zaščito so potrebni trije odmerki – prva dva v razmaku od enega do treh mesecev, tretji pa od pet do dvanajst mesecev po drugem. Kasneje potrebujemo poživitvene odmerke na tri do pet let.
