Dnevi medgeneracijskega sožitja vabijo
Zveza društev upokojencev Slovenije po 18 letih ne bo sodelovala na jesenskem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, pač pa bo sredi maja prvič pripravila prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je ob podpori ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje tudi soorganizator prireditve.
Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s katero so se povezali pred enim letom. Po mnenju Zdusa je treba izzive dolgožive družbe reševati medgeneracijsko. Poleg tega se jim tudi lokacija zdi zelo primerna za starejše obiskovalce, saj sta v bližini avtobusna in železniška postaja, v okolici so parkirišča pa tudi dvorane so vse v pritličju.
Tridnevni strokovni, izobraževalni in kulturno-ustvarjalni program je zelo bogat, celo natrpan, saj bodo vsak dan najmanj tri okrogle mize. Teme bodo raznolike: od razprave o gmotnem položaju upokojencev, sobivanju in ustvarjanju delovnih mest na kmetijah, vlogi neformalnih oskrbovalcev in medgeneracijski pomoči pri skrbi za starejše, vseživljenjskem učenju, pripravah na upokojitev do netipičnih in negotovih oblikah dela in mentorstva kot obliki medgeneracijskega prenosa znanja. Potekala bodo tudi različna predavanja in delavnice, med drugim o ohranjanju spomina, aktivnostih, ki zagotavljajo večjo varnost v prometu, urejanju varnega doma, ohranjanju samostojnosti oseb z demenco, zdravem življenjskem slogu …
S petjem in plesom
Na Odru Sožitja se bodo vse dneve vrstili glasbeni, pevski in plesni nastopi društev upokojencev v sodelovanju z drugimi društvi ter vrtci in osnovnimi šolami.
Manjkali ne bosta tradicionalni kulturni prireditvi, in sicer se bo v torek ob 16. uri v dvorani Kocka začel že 11. večer pesmi in plesa, na katerem bo kot slavnostna govorka sodelovala Dušica Kunaver. Naslednji dan, prav tako ob 16. uri, pa bo v dvorani Kocka 44. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Zapeli bodo najboljši zbori iz pokrajinskih zvez društev upokojencev ter gostujoča zbora z Opčin.
V društvih upokojencev je ena od najmnožičnejših dejavnosti rokodelska dejavnost. Člani društev so izredno spretni, kar bodo tudi pokazali na Gospodarskem razstavišču. V Ustvarjalnem stičišču bo svoje izdelke, ročna dela in kulinarične dobrote predstavilo več kot 170 rokodelcev iz 81 društev upokojencev, med njimi tudi dve društvi iz zamejstva. Na ogled bodo tudi štiri razstave, in sicer razstava likovnih del, ki so nastala na 22. likovni koloniji Zdusa v Izoli; razstavljene bodo tudi voščilnice in čipke, ki so jih članice in člani poslali na medgeneracijska natečaja, ter fotografije, posnete v okviru natečaja Podobe medgeneracijskega sožitja.
Dneve medgeneracijskega sožitja bo v četrtek popoldne zaključil film Matevža Luzarja Srečen za umret. Za ogled filma, večer pesmi in plesa in revijo pevskih zborov si zagotovite brezplačne vstopnice na e-naslovu: dnevi-sozitja@zdus-zveza.si ali tel. št.: 01 620 54 82. Več informacij najdete na spletni strani zveze: https://www.zdus-zveza.si.
Peticija za ureditev dolgotrajne oskrbe
Zveza društev upokojencev Slovenije je pripravila peticijo za ureditev dolgotrajne oskrbe kot nove in posebne veje socialne varnosti. V obrazložitvi peticije so med drugim zapisali, da je vse več ljudi, zlasti starejših, ki so pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti odvisni od drugih. Zakon o dolgotrajni oskrbi se pripravlja že skoraj 20 let, poudarjajo pri Zdusu. Medtem se potrebe prebivalstva po storitvah dolgotrajne oskrbe le povečujejo, možnosti njihovega zadovoljevanja pa slabšajo, saj so kapacitete socialnih zavodov polno zasedene, službe za dolgotrajno oskrbo na domu pa niso zagotovljene in organizirane. Tako se vse bolj slabšata socialni in materialni položaj oseb, ki so odvisne od pomoči drugih. V sodobni in socialni družbi je to nesprejemljivo. Zato Zveza društev upokojencev Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v čim krajšem mogočem času pripravi zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in ga predloži v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije.
Če se strinjate z obrazložitvijo peticije, jo lahko podpišete na spletni strani: https://www.pravapeticija.com. A. Ž.
Izobraževanje koordinatorjev
Društveni koordinatorji programa Starejši za starejše so se tudi letos zbrali na izobraževanju, ki ga je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije. Ena izmed skupin je bila sestavljena iz koordinatorjev s celjskega, savinjskega, šaleškega in koroškega območja.
Kot je poudarila Amalija Šiftar, je program koristen, saj je bilo v letih od 2004 do 2018 opravljenih več kot milijon obiskov in več kot 400 tisoč pomoči. To je zagotovilo 3457 prostovoljcev, ki so opravili 8,5 milijona ur prostovoljnega dela. Žal pa je iz poročil razvidno tudi strmo povečanje potreb po pomoči, kar govori o slabšanju gmotnega položaja upokojencev. Potrebe po pomoči so se namreč od leta 2014, ko jih je bilo manj kot 46 tisoč, do leta 2018 skoraj podvojile in presegle 80 tisoč: »Pri tem so velike razlike med regijami. Najtežji je položaj upokojencev v Pomurju, kjer več kot tretjina starejših nima dovolj sredstev za preživetje, sledijo Podravje, Posavje, Celjsko in Dolenjska,« je povedala. Opozorila je še na pomanjkanje kadrov na področju socialne oskrbe in potrebo po ustreznem družbenem priznanju prostovoljnega dela v socialnovarstvenih organizacijah, na umestitev prostovoljskega dela v zakon o dolgotrajni oskrbi, se zavzela za enakost obravnave v zdravstvenem varstvu ter zahtevane spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo omogočile dostojno preživetje. Zdaj namreč skoraj 342 tisoč upokojencev živi na pragu revščine ali pod njim, pri čemer so še posebej ogrožene ženske, ki živijo same. O delu prostovoljcev v programu Starejši za starejše ter o dobrih in slabih izkušnjah so govorile tudi pokrajinske koordinatorice.
Zbrani so prisluhnili tudi strokovnim temam, Marinka Lampreht je pripravila dve: Preveč zadolžitev, premalo časa – kje sem pa jaz, prostovoljec ter Kako se pogovarjamo z žalujočimi. Sicer pa so tudi na tokratnem srečanju precejšen del časa namenili usposabljanju za delo z računalniškim programom BOPRO, zadnji dan pa so prisluhnili še informacijam o nasilju nad starejšimi in delu Belega obroča, kartici Diners, namenjeni prav prostovoljcem, ter projektu Varni in povezani na domu oziroma e-oskrbi, storitvi Telekoma Slovenije, ki zagotavlja pomoč na daljavo.
Besedilo in fotografija: Milena Brečko Poklič
O starostni osamljenosti
Na spomladanskem srečanju upravnega sveta AGE Platform Europe v Bruslju so organizatorji pripravili tudi strokovni seminar z naslovom Obravnavanje starostne osamljenosti in socialne izolacije – od ugotovitev k dejanjem. Organizacija AGE ga je soorganizirala v okviru projekta ROSEnet – za zmanjševanje starostne izključenosti v Evropi. Z zbiranjem več kot 120 članov iz 39 držav želi ROSEnet premagati vrzeli in razdrobljenost znanja ter raziskav za odpravljanje socialne izključenosti v starosti. Projekt naj bi poskušal pridobiti odgovore na nekatera vprašanja: Ali obstajajo geografski, spolni ali socialno-ekonomski ali drugi dejavniki, ki vplivajo na osamljenost v starosti? Katere so obstoječe pobude in inovativne rešitve za obravnavo tega pojava? Ali lahko tehnologija pomaga pri obvladovanju osamljenosti in izključenosti starejših?
J. P.
