Pomoč zelišč pri sladkorni bolezni
Borovnica
Sladkorna bolezen je posledica delnega ali popolnega pomanjkanja hormona inzulina, ki ga izločajo celice trebušne slinavke. V telesu je prisoten kot prosta spojina ali vezan v kompleks.
Za presnovo ogljikovih hidratov skrbi prosti inzulin. Vezan v kompleks, ki ga je veliko zlasti zjutraj na tešče, je neaktiven. Ko se po zajtrku poveča sladkor v krvi, se vezani inzulin sprosti, da lahko steče presnova. Inzulin pomaga glukozi pri vstopu v celice. Kadar inzulina ni dovolj, naraste količina glukoze v krvi, da bi večja koncentracija lahko prodrla v celico.
Pri diabetikih se ogljikovi hidrati v perifernih celicah ne morejo razgraditi v monosaharide niti nalagati v obliki glikogena ali masti, temveč se pojavljajo v krvnem obtoku kot povečan sladkor. Ker se krvni sladkor izloča skozi ledvice v urin, je izkoriščanje ogljikovih hidratov zmanjšano.
Sladkorno bolezen delimo na tip 1 in tip 2. Za diabetes tipa 1 je značilna izguba celic beta v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin; brez njih pride do pomanjkanja inzulina. Za sladkorno bolezen tipa 2, ki je najpogostejši, je značilna odpornost proti inzulinu, ki se ji lahko pridruži zmanjšano izločanje inzulina. Poznamo še nosečnostni diabetes ter »druge posebne vrste« obolenj.
Značilni znaki sladkorne bolezni so izguba teže, pogosto izločanje vode, povečana lakota in žeja, zamegljen vid, srbeča koža, počasno celjenje ran, utrujenost, glavobol. Simptomi se pri diabetesu tipa 1 lahko razvijejo hitro (v nekaj tednih ali mesecih), pri sladkorni bolezni tipa 2 pa običajno počasneje in manj opazno ali pa sploh ne.
Vzroki za nastanek bolezni so različni: dednost, prekomerna telesna teža, psihična preobremenjenost, pogosta vnetja, ateroskleroza, poškodba trebušne slinavke. Pri dolgotrajni bolezni nastanejo komplikacije. Zelo zgodaj se pojavijo degenerativne spremembe na ožilju (žilna obolenja), pojavijo se obolenja srčnih arterij (pri tem igra pomembno vlogo holesterol); obtočne težave zlasti v spodnjih okončinah se kažejo kot hladne noge, bolečine, slaba prekrvavitev, ki povzroči odmiranje tkiva, celo gangreno; okvara ledvic, retinopatija – motnja vida; diabetična nevropatija.
Zdravljenje je nujno
Sladkorni bolniki morajo upoštevati navodila za strogo dieto (pet obrokov, sestavljenih iz zdravih živil) ter se redno gibati. Od nekdaj so bolnikom v veliko pomoč zdravilne rastline, zlasti zelišča, ki povečajo izločanje urina in tako zmanjšujejo količino sladkorja v krvi. To so brezovi listi, kopriva, fižolove luščine, zlata rozga, lipa. Zelišča, ki krepijo trebušno slinavko in nekako prevzamejo vlogo inzulina, da glukoza lažje prodre v celico, pa so borovničevi listi, regratove korenine, bela omela in lakota.
Zeliščno mešanico za sladkorne bolnike tipa 2 naredimo tako, da zmešamo po 20 odstotkov borovničevih listov, fižolovih luščin in brezovih listov ter dodamo po 10 odstotkov lipovih cvetov in rastline zlate rozge.
Za čajno mešanico, primerno za sladkorne bolnike tipa 1, pa zmešamo 20 odstotkov plahtice, 30 odstotkov koprivnih listov, 30 odstotkov brezovih listov ter po 10 odstotkov lipovih cvetov in rastline zlate rozge.
Navodila za pripravo in uporabo: dve žlički čajne mešanice prelijemo s 3 decilitri vrele vode in pustimo stati do 10 minut. Nato čaj precedimo in pijemo eno uro po obroku. Najučinkovitejše je pitje trikrat dnevno po 3 decilitre. Priporočljivo je redno uživanje poparka čajne mešanice, in sicer daljši čas z občasnimi prekinitvami.
