Upokojevanje z dobo, dopolnjeno v tujini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '19

Foto: J. D.

V zadnjih letih si delo v tujini poišče vedno več prebivalcev Slovenije. Na to vpliva več dejavnikov, pred kratkim na primer gospodarska kriza pa tudi odprta vrata Evrope. Prav tako pa se v Sloveniji zaposlujejo tujci, ki prihajajo predvsem z območja nekdanje Jugoslavije.

Ko pride čas upokojitve, je zelo pomembno, da se tudi pokojninska doba, ki so jo dopolnili zunaj Slovenije, upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.

Vedno več mladih se čez čas vrača v Slovenijo in tukaj nadaljuje svojo poklicno pot. Pomembno je, da pri zaposlitvi uveljavijo upoštevanje izkušenj v tujini ter se pri pravicah, ki izvirajo iz dela, kot sta dodatek na delovno dobo in določitev dolžine dopusta, upošteva tuja doba. Takšno možnost urejajo nekatere panožne kolektivne pogodbe. Seveda pa je to najbolje urediti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker potrdila za dokazovanje delovne dobe, dopolnjene v tujini, za to področje niso formalno predpisana, pogosto uporabljajo potrdila o pokojninski dobi v tujini, ki so dogovorjena za področje uveljavljanja pokojninskih pravic.

Če ste dopolnili delovno dobo tudi v tujini, se vam bo ta upoštevala pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pokojnine v Sloveniji skupaj s slovensko dobo. Upošteva se lahko tuja doba, ki je dopolnjena na območju Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ter doba, dopolnjena v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju.

Koordinacije sistemov socialne varnosti znotraj Evropske unije ureja uredba (EU) št. 883/04, ki na področju pokojninskega zavarovanja omogoča seštevanje pokojninske dobe, dopolnjene v državah Evropskega gospodarskega prostora in Švici. Slovenija ima sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju z Bosno in Hercegovino, Srbijo, Makedonijo, Črno goro ter čezmorskimi državami Avstralijo, Argentino, Kanado, Quebecom in sporazum z Združenimi državami Amerike, ki je bil sklenjen nazadnje in velja od letošnjega 1. februarja. V bližnji prihodnosti bo začel veljati sporazum z Republiko Korejo.

Pokojnina v sorazmernem delu

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine se po uredbi št. 883/04 sešteva vsa pokojninska doba, dopolnjena v različnih državah Evropskega gospodarskega prostora. Po sporazumih, ki jih je sklenila Slovenija, pa se sešteva pokojninska doba, dopolnjena v obeh državah pogodbenicah, če je to potrebno, pa tudi doba, dopolnjena v tretjih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju. Ob tem je pomembno opozoriti, da se sešteva le tista pokojninska doba, ki se ne prekriva.

Kadar so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine izpolnjeni le s seštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v drugih državah, se višina pokojnine odmeri v sorazmernem delu, za določitev pokojninske osnove za slovensko pokojnino pa se upoštevajo le plače, izplačane v Sloveniji. Določitev sorazmernega dela pomeni, da se pokojnina najprej odmeri v odstotku od osnove za vso skupno dobo (slovensko in tujo), tako izračunana višina pa se pomnoži s številom mesecev dobe, dopolnjene v Sloveniji, in deli s številom mesecev vse skupne dobe.

Če upokojenec uživa pokojnino v sorazmernem delu, se tudi druge pravice, kot so dodatek za pomoč in postrežbo ter letni dodatek, odmerijo v sorazmernem delu. Pri določitvi letnega dodatka pa se upošteva tudi višina tuje pokojnine.

Kadar je za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine treba pridobiti potrdilo o pokojninski dobi, dopolnjeni v tujini, lahko postopek traja tudi več mesecev, zato svetujemo, da se vsaj pol leta pred načrtovano upokojitvijo pri kateri koli enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) vloži zahteva za ugotovitev delovne dobe v tujini. Tako kot druge vloge je tudi ta na voljo na spletni strani Zpiza in se lahko namesto osebne vložitve pošlje priporočeno po pošti ali pa se vloži elektronsko.

Kadar oseba prebiva v Sloveniji in vloži zahtevo za pokojnino iz držav Evropske unije ali držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju, vse potrebne postopke za pridobitev pokojnine uredi Zpiz.

Pogoji za upokojitev so v različnih državah različni, zato lahko pride do situacije, ko oseba prejema pokojnino iz ene države, v drugi pa še ne izpolnjuje potrebnih pogojev starosti in dopolnjene pokojninske dobe. Lahko se zgodi tudi, da je oseba v Sloveniji še zaposlena, za tujo pokojnino pa že izpolnjuje pogoje in jo lahko uveljavi.

Govorilni dnevi s tujimi strokovnjaki

Da bi zagotovili čim natančnejše informacije glede pogojev za pridobitev pokojnine iz tujine, Zpiz z nekaterimi državami organizira govorilne dneve za stranke, kjer jim svetujejo strokovnjaki tujih pokojninskih zavodov. Tako so letos v Ljubljani že svetovali strankam strokovnjaki avstrijskega pokojninskega zavoda (PVA), ponovno pa bo takšno svetovanje na voljo 10. septembra v Murski Soboti. Osebe, ki prejemajo pokojnino ali pa so dopolnile hrvaško pokojninsko dobo, bodo lahko pridobile podrobne informacije 17. oktobra v Ljubljani, kjer jim bodo svetovali strokovnjaki hrvaškega pokojninskega zavoda (HZMO). Strokovnjaki nemških pokojninskih zavodov bodo v letošnjem letu svetovali strankam 20. in 21. novembra v Mariboru. Podrobnejše informacije glede terminov, krajev in možnosti prijave so na voljo na spletni strani Zpiza. 

Za nemoteno prejemanje pokojnine iz tujine mora upokojenec tujemu zavodu najmanj enkrat letno poslati potrdilo o živetju. Tega potrdila ni treba pošiljati upokojencem, ki prejemajo pokojnino iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, ker so že vključeni v elektronsko izmenjavo preverjanja podatkov o živetju med pokojninskimi zavodi. Ti upokojenci pošljejo potrdilo o živetju le ob začetku prejemanja pokojnine.

Priselilo se je več oseb kot odselilo

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je v letu 2017 iz Slovenije odselilo 17.555 oseb. Od tega je bilo več kot 50 odstotkov mladih, starih med 20 in 39 let. Od vseh oseb, ki so se leta 2017 odselile v tujino, je kar 3.643 oziroma več kot 20 odstotkov takšnih, ki so imeli višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.

Največ slovenskih državljanov se je izselilo v Avstrijo (kar četrtina vseh), sledijo Nemčija (19 odstotkov) ter Švica in Združeno kraljestvo.

Kljub visokemu številu odselitev pa je imela Slovenija v letu 2017 selitveni prirast. To pomeni, da se je v Slovenijo preselilo več oseb, kot pa se je iz nje odselilo.

Priselilo se je 18.808 oseb, kar je za 1.253 oseb več, kot se jih je v tem letu odselilo. Spodbudna novica je, da je takšen selitveni prirast tudi najvišji po letu 2011. Vrnilo se je kar nekaj slovenskih državljanov, prihajali pa so tudi tujci. Podatki kažejo, da se je največ slovenskih državljanov vrnilo iz Nemčije in Avstrije, sledile pa so jim Hrvaška, Italija in Švica.

Med tujci se je največ oseb v Slovenijo preselilo iz Bosne in Hercegovine (40 odstotkov), največ preostalih tujcev pa je med prihodom v Slovenijo imelo za državo prejšnjega prebivališča Srbijo, Kosovo, Makedonijo in Hrvaško.

Sporazumi o socialnem zavarovanju

Med državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je bila Hrvaška prva država, s katero je Slovenija sklenila sporazum o socialnem zavarovanju. Sklenjen je bil leta 1998. Sledile so ji Makedonija (2001), Bosna in Hercegovina (2010), Srbija (2010) in nazadnje še Črna gora.

Kot zanimivost lahko še navedemo, da se sporazum o socialnem zavarovanju s Hrvaško od 1. julija 2013 ne uporablja več, saj je Republika Hrvaška takrat postala članica EU in se tako tudi zanjo – kot za vse druge države članice EU – uporabljata uredbi št. 883/04 in 987/09 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Nekateri sporazumi o socialnem zavarovanju so bili sklenjeni že v času nekdanje Jugoslavije, Slovenija pa jih je nasledila po osamosvojitvi. Med te sporazume spadajo sporazumi z Bolgarijo, Belgijo, Češko, Slovaško, Dansko, Finsko, Madžarsko, Norveško, Poljsko, Švedsko, sporazum z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske. Prva država, s katero je Slovenija kot samostojna država sklenila sporazum, je bila Avstrija. Sporazum je bil sklenjen leta 1993. Z Nemčijo je sklenila sporazum o socialnem zavarovanju eno leto kasneje kot s Hrvaško, to je leta 1999. Pred vstopom v Evropsko unijo je Slovenija sklenila še sporazume z nekaterimi drugimi državami članicami, kot sta Italija (2002) in Nizozemska (2003). Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so bili 1. maja 2004 vsi sporazumi, sklenjeni z državami članicami, nadomeščeni s pravili koordinacije sistemov socialne varnosti, se pravi najprej z uredbo (EGS) št. 1408/71 ter kasneje z uredbo (EU) št. 883/04.

  

Darka Hribar in dr. Andraž Rangus


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media