Astmo lahko (bolje) obvladamo

Dobro počutje | jun. '19

Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev. Čeprav število obolelih narašča, je hudih posledic astme vse manj, med drugim zaradi vse boljših zdravil. A lahko bi bilo še bolje, saj strokovnjaki ocenjujejo, da več kot polovica obolelih nima dovolj dobrega nadzora nad astmo. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga lahko celo nevarno ogroža.

Astma je kronično vnetje dihal. Na njegov pojav vplivajo pršice in plesni, drugi alergeni, hladen zrak, okužbe dihal v otroštvu, vse več pa je govora tudi o vplivu onesnaženja. Pri tem ne smemo pozabiti »onesnaževalca,« proti kateremu se lahko najbolje obvarujemo sami – kajenje. Še posebno za nerojenega otroka je izpostavljenost cigaretnemu dimu eden izmed velikih dejavnikov tveganja, opozarja doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s Klinike Golnik. Bolniki z astmo najpogosteje poiščejo zdravniško pomoč v vremensko bolj obremenjenih delih leta, spomladi in jeseni, zaradi poslabšanj, ki jih povzročijo okužbe ali alergije, smo izvedeli na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije ob svetovnem dnevu astme, ki je bil v maju. Astma ima pogosto povsem blag potek, vendar to ne izključuje možnosti poslabšanj bolezni, opozarjajo strokovnjaki. Ker gre za kronično bolezen, diagnozo postavi pulmolog.

Doc. dr. Sabina Škrgat s Klinike Golnik

Ker so vnetja in imunološko dogajanje v ozadju astme različna, ima astma različne pojavne oblike, ki se tudi z leti obnašajo različno.

- Pri nekaterih astma nastane že v otroštvu in je pogosto pogojena z alergijo ter se nadaljuje v odraslo dobo brez prekinitve. Nekateri od teh bolnikov razvijejo težke oblike astme.

- Nekateri bolniki zbolijo kot otroci, potem pa se v njihovi mladostni dobi astma umiri oziroma potuhne. Pri nekaterih se ne pojavi nikoli več, pri drugih pa lahko pozneje spet vznikne.

- Astma pa lahko vznikne tudi v odrasli dobi, po dvajsetem letu, in se potem nadaljuje. Z leti lahko prihaja do preoblikovanja dihalnih poti, delovanje pljuč se poslabša in nastanejo nepopravljive spremembe.

Ne smemo se sprijazniti

Med razlogi, zakaj tako velik delež bolnikov nima dobro urejene astme, je včasih tudi ta, da se s simptomi morda preprosto sprijaznijo, zdijo se jim nekaj normalnega in svoje dejavnosti prilagodijo bolezni (se na primer izogibajo naporom). »Kljub vztrajnim težavam, kot so težja sapa ob telesnem naporu, kašelj, nočno prebujanje, ne obiščejo zdravnika, ampak menijo, da je to skladno z diagnozo, ki jo nosijo. Vemo pa, da se lahko astma bistveno bolje uredi,« je še poudarila dr. Sabina Škrgat.

Še en razlog neurejenosti je nedosledno upoštevanje navodila glede zdravljenja. To je sestavljeno iz dveh zdravil. Enega bolniki jemljejo po potrebi ob poslabšanju (olajševalec dihanja), drugega pa morajo jemati redno (protivnetno zdravilo oziroma preprečevalec poslabšanj). Marsikateri bolnik se zlasti pomena drugega premalo zaveda.

Veliko bolnikov pride v prepričanju, da je zdravljenje neučinkovito, v resnici pa zdravil niso jemali ali pa jih niso jemali pravilno, ugotavlja tudi Avrea Šuntar Erjavšek, glavna medicinska sestra na bolniškem oddelku Klinike Golnik. Čeprav je bolezen kronična, je največkrat lepo vodljiva, poudarja. Da bi bolniki zdravila res pravilno jemali, pri njihovi obravnavi ne sodelujeta le zdravnik in medicinska sestra, ampak tudi respiratorni fizioterapevt, psiholog, dietetik in farmacevt.

 Ko končno pride pomoč

Prof. dr. Peter Korošec s Klinike Golnik

Prof. dr. Peter Korošec, vodja laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik, poudarja, da najnovejša – biološka zdravila, ki jih dobijo le bolniki s hudo astmo, marsikateremu bolniku pomembno olajšajo življenje.

Ena izmed njih je tudi Branka Bizjan, ki jo je astma doletela že v otroštvu. Spominja se kašlja in dušenja, ki sta jo spremljala na njeni enourni poti v šolo, a se v družini niso zavedali, da gre za astmo, in kljub težavam je šlo življenje naprej. Do zdravnika je prišla šele pozneje, ko je prišla v Ljubljano, se poročila in si začela ustvarjati družino. Takrat je, kot opisuje, doživela eksplozijo alergije po vsem telesu. Najprej so jo pošiljali k dermatologom in šele pozneje so jo v pulmološki ambulanti Klinike Golnik začeli obravnavati zaradi astme in alergij. Zaradi poslabšanj je bila vsako pomlad in jesen redna gostja na Golniku. Ko so se po 15 letih kožne težave umirile, so se okrepile dihalne. Šele zdaj je z biološkimi zdravili težka astma obvladana in s solzami v očeh pove, kakšno olajšanje in spremembo v življenju ji je to prineslo. Vsem, ki občutijo simptome astme, pa priporoča, da zdravnika obiščejo dovolj zgodaj in z njim dobro sodelujejo, kajti zdravila niso vse, ampak je pomemben tudi vložek bolnika samega. »Z astmo se da živeti, treba pa je poslušati telo in zdravnike.«

Branki Bizjan so biološka zdravila olajšala življenje.

Problematična astma (in ne težka astma) je lahko povezana z nepravilno uporabo zdravil ali pa drugimi boleznimi, ki jih ima bolnik poleg astme (na primer gastroezofagealno refluksno boleznijo), ali pa za astmo sploh ne gre in gre v resnici za katero drugo bolezen dihalnih poti. Biološka zdravila pa dobijo le bolniki s hudo astmo, ki jih je okoli pet do deset odstotkov. Njena glavna značilnost so pogosta poslabšanja (vsaj dve na leto) kljub pravilnemu zdravljenju z visokimi odmerki inhalacijskih zdravil in izključitvi/zdravljenju bolezni, ki bi utegnile astmo oponašati.

V Sloveniji se z biološkimi zdravili trenutno zdravi okoli 200 bolnikov. Dr. Korošec je pohvalil dobro dostopnost najnovejših zdravil. Uveljavlja se tudi možnost zdravljenja težkih oblik astme z bronhialno termoplastiko. To je bronhoskopska metoda zdravljenja z aplikacijo termične energije na steno dihalne poti. Uporabijo jo lahko le pri nekaterih podtipih astme in je mogoča kot komplementarno zdravljenje k biološkim zdravilom.

V prihodnosti – zdravila po meri

Prof. dr. Korošec je tudi povedal, da smo v zadnjih 20 letih priča izjemnemu razvoju na področju zdravljenja astme, najprej odkritju osnovnih imunoloških mehanizmov zanjo in potem zdravil, ki na te mehanizme delujejo. »Za devetdeset odstotkov bolnikov danes vemo, kakšen je imunološki vzrok astme, za kakšno vnetje gre in kakšne celice so vključene.« Za najustreznejše zdravilo se odločijo na podlagi tako imenovanih bioloških označevalcev, ki pokažejo, kateri mehanizem je v njenem ozadju.

Dr. Sabina Škrgat prihod bioloških zdravil ocenjuje kot drugo revolucijo v zdravljenju astme. Prvo so prinesli inhalacijski glukokortikoidi, ki so v svetovnem merilu drastično zmanjšali umrljivost zaradi astme. Druga prinaša tako imenovano personalizirano zdravljenje glede na podtip astme. Glede na številne stranske učinke dolgoročnega jemanja sistemskih glukokortikoidov (osteoporoza, zavrtost delovanja nadledvične žleze, siva mrena, prebavne težave, pridobivanje telesne teže, motnje elektrolitov) in finančni zalogaj pri njihovem obvladovanju pa se tudi cena bioloških zdravil ne zdi več tako visoka.

Značilni znaki astme so:

  • težko dihanje (ob telesnih obremenitvah)
  • kašelj (še posebno zjutraj)
  • nočni kašelj ali nočna dušenja (še posebno med 3. in 4. uro zjutraj)
  • tiščanje v prsih
  • piskajoče dihanje

Kaj lahko naredimo?

  • Poskusimo iz okolja odstraniti alergene in dražljivce.
  • Vnetje zaviramo z uporabo zdravil po navodilih zdravnika (ob opustitvi protivnetnih zdravil se astma vrne).
  • Dobro se je treba seznaniti s svojo boleznijo, obvladati samozdravljenje poslabšanja astme in vedeti, kdaj je treba obiskati zdravnika.
  • Veliko informacij o astmi najdete med drugim tudi na spletni strani Klinike Golnik – www.klinika-golnik.si, ki je v Sloveniji tudi osrednja ustanova za zdravljenje bolnikov z najtežjo astmo.

Najpogostejši sprožilci ali dejavniki poslabšanja astme so:

  • okužbe dihal (zlasti virusne okužbe zgornjih dihal)
  • alergeni
  • izpostavljenost dražljivcem (npr. tobačnemu dimu ali smogu)
  • kronično vnetje nosu
  • kronično vnetje obnosnih votlin (kronični sinusitis)
  • zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik
  • neprenašanje aspirina in drugih antirevmatikov
  • opustitev ali prekomerno zmanjšanje dnevnega odmerka preventivnih zdravil

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media