Najnižja in najvišja pokojninska osnova
Svet zavoda je na aprilski seji v skladu z zakonskim pooblastilom med drugim ugotovil tudi višino najnižje in višino najvišje pokojninske osnove, veljavni pri odmeri letošnjih pokojnin. Objavljena sta v 30. številki Uradnega lista. Ugotavljamo, da njun namen in smisel nekaterim, sodeč po številnih vprašanjih, še vedno nista razumljiva. To še posebej velja za najnižjo pokojninsko osnovo, ki jo celo enačijo z zagotovljeno pokojnino, kar seveda že glede na poimenovanje ni.
Obe višini sta v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjeni neposredni in tudi dejansko učinkoviti izpeljavi dveh od sicer več temeljnih načel, na katerih sloni: vzajemnosti in solidarnosti. Njuna uporaba omogoča razporejanje pokojnin po višini, skladno s pravili, določenimi za njihovo odmero in delitev sredstev, zbranih s prispevki zavarovancev in delodajalcev ter iz drugih virov, v mejah razmerij, ki ju določata. Zato imata v sistemu nedvomno izjemno pomembno vlogo. Nista novost tega sistema, temveč nadaljevanje prejšnjih zakonskih ureditev.
Spomnimo, starostno, predčasno, delno in invalidsko pokojnino odmerimo od pokojninske osnove. Izračunamo jo z upoštevanjem mesečnih povprečij osnov iz posameznih let zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Štejejo povprečne osnove, zmanjšanje za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerih koli 24 zaporednih let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej. Pripadajoča pokojnina je praviloma odvisna od dolžine obdobja, prebitega v obveznem zavarovanju. Ovrednotena je z odstotki, določenimi v zakonu. Čim daljše je obdobje, višji je odstotek za odmero pokojnine. Za odmero starostne pokojnine pa ga lahko še dodatno zvišujejo zakonske spodbude zaradi odložitve uveljavitve te pravice na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev. Zgornje meje za odmero pokojnin zakon ne določa.
V upokojitvenem postopku mora zavod po uradni dolžnosti paziti na to, ali ni morda pokojnina upravičenca, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem njegovih plač in/ali zavarovalnih osnov ter dopolnjene pokojninske dobe, skupaj s pripadajočimi uskladitvami nižja od pokojnine, odmerjene od tedaj veljavne najnižje pokojninske osnove. Če to ugotovi, mu mora priznati in izplačevati pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove. Tak prejemnik zato pridobi višjo pokojnino.
Odmer od najnižje pokojninske osnove je več kot od najvišje
Najnižjo pokojninsko osnovo mora zavod vsako leto na novo ugotoviti. Po zakonu znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne bruto plače, izplačane v državi v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Med letom se lahko spremeni v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.
Zavod mora v upokojitvenem postopku paziti tudi na to, ali morda pokojnina novega upravičenca, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, ne presega zneska, če bi bila odmerjena od veljavne najvišje pokojninske osnove. Če to ugotovi, mu mora priznati in izplačevati pokojnino, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove. Prejemnik tako pridobi nižjo pokojnino.
Najvišja pokojninska osnova je z zakonom določena opisno. Znaša štirikrat več od najnižje pokojninske osnove in se spreminja v enaki višini in rokih kot najnižja pokojninska osnova.
Zakonsko določeno razmerje med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo se v celoti odraža pri pokojninah, odmerjenih od njiju. Če ga ugotavljamo, moramo upoštevati enaki izhodišči: spol zavarovanca in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Tako je na primer starostna pokojnina moškega, odmerjena za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove, štirikrat višja od pokojnine, odmerjene za enako dolgo pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove. Enak rezultata dobimo pri primerjavi zneskov starostnih pokojnin žensk.
Krajša ali daljša pokojninska doba nujno vplivata na drugačna razmerja. Takšna ugotovitev velja tudi za pokojnine, odmerjene od dejanskih pokojninskih osnov. Razmerja določajo vrednosti obdobja, prebitega v obveznem zavarovanju, določene z zakonom. Starostna pokojnina moškega za 15 let zavarovalne dobe znaša 26 odstotkov, za 40 let pa 57,25 odstotka. Zadnja je torej pri enaki pokojninski osnovi 2,2-krat višja! Za ženske letos vrednosti za tolikšni zavarovalni dobi znašata 29 in 63,5 odstotka. Z daljšo zavarovalno dobo se razlike večajo, s krajšo pa manjšajo, vse pa izključno znotraj meja, določenih z najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo.
V praksi je odmer od najnižje pokojninske osnove bistveno več kot od najvišje pokojninske osnove.
Razmerja, vzpostavljena ob odmeri pokojnin, je mogoče ohranjati le s spremembami njihove višine v času izplačevanja v enakih odstotkih.
V prejšnjih zakonskih ureditvah sta na novo določeni najnižja in najvišja pokojninska osnova vplivali tudi na raven že uveljavljenih pokojnin, odmerjenih od teh osnov v preteklih letih. Njihova višina se je zato gibala na ravni na novo uveljavljenih pokojnin. Po sedanji ureditvi pa sta na novo določeni osnovi aktualni le za na novo uveljavljene pokojnine.
