Kilogram borovnic za pet kilogramov jabolk
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Jagode so za ljubezen, češnje za gibljive sklepe, borovnice preprečujejo degenerativne spremembe in varujejo pred nastankom demence, z uživanjem ribeza, zlasti črnega, pa skrbimo za zdrave žile. Razlogov, da si privoščimo čim več jagodičevja in češenj, je dovolj.
Jagode so birni plodovi ali nekakšna soplodja z veliko plodiči, kar vidimo kot zrnca na površini jagode. In grmičku ni ime jagoda, marveč jagodnjak (lat. Fragaria). Izvorna vrsta jagod je divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak.
Gozdne jagode imajo do 90 odstotkov vode, do 12 odstotkov glukoze, fruktoze in saharoze, do 7,7 odstotka pektinov, do dva odstotka organskih kislin, zraven so tudi ksilitol, sluzi, čreslovine in barvila. Med vitamini je največ vitamina C, sledijo vitamin B3, vitamin H ali biotin, vitamin B2, provitamin A, vitamin B1 ter folna kislina ali vitamin B9. Največ vitamina C je v jagodah, ki rastejo tam, kjer jih sonce dolgo osvetljuje, pa tudi tam, kjer so dnevi topli in noči zelo hladne. Za zdravje so pomembne tudi rudninske snovi oziroma minerali. Največ je kalija za odlično srce, sledijo fosfor, natrij, kalcij, klor, magnezij, mangan, železo in baker. Vse, kar je v divjih jagodah, je tudi v vrtnih jagodah, vendar vsebnosti sestavin nihajo glede na lego rastišča, pedološko sestavo tal ter količino svetlobe in sonca.
Jagode so za ljubezen. To nam razkrije že sestava aminokislin. Jagode imajo arginin, ki je pravcata naravna viagra, saj veča število semenčic, krepi poželenje in erekcijo; histidin odpravlja žensko spolno hladnost, fenilalanin aktivira hormone za dobro voljo in srečo, glutaminska kislina je gorivo za možgane in boljšo koncentracijo, glicin aktivira osrednje živčevje, tirozin zmanjšuje utrujenost in preprečuje depresivnost, valin, prolin in serin poskrbijo za dobro kri, preprečujejo anemijo in spodbujajo vezavo železa v hemoglobinu. K splošnemu počutju veliko prispevajo tudi minerali. V jagodah je elaginska kislina, ki zavira rast rakavih celic. Jagode – podobno kot češnje – odplavljajo zaloge sečne kisline v sklepih in tkivih. Priporočljive so za rekonvalescente, ki so slabotni in brez moči. Tisti, ki imajo težave z jetri, bi morali vsak dan pojesti en obrok jagod. Jagode so tudi za sladkorne bolnike. V njih je namreč polovica sladkorjev v obliki sadnega sladkorja, fruktoze, zato so v zmernih količinah primerne tudi za sladkorne bolnike.
Zanimivost: Sveže stisnjen jagodni sok že v nekaj urah uniči povzročitelja tifusa, bakterijo salmonelo. Pri jagodah so zdravilni plodovi, listi in korenike. Izredno zdravilna snov v jagodnih listih je fragarin, ki kot naravni antibiotik (phytoanticipin) hitro uniči vse vrste patogenih bakterij, ki za rast uporabljajo kisik.
Češnje (lat.: Prunus avium) spadajo v družino rožnic. Sorte se razlikujejo po času dozorelosti, intenzivnosti rdeče barve, odpornosti proti vremenskim vplivom, čvrstosti in konstituciji, velikosti in okusu. V sto gramih sadeža je le okrog 60 kcal, saj češnje nimajo veliko sladkorja, čeprav so sladke.
Zdrave so, ker pomagajo pri protinu, artritisu in vnetnih bolečinah. Selektivno zavirajo encim ciklooksigenaza 2 in s tem vnetja ter občutek bolečine. Prav tako vsebujejo cianidin, ki blaži bolečino, ki jo povzročajo kristali sečne kisline, ki se nabirajo v sklepih. Zaradi kalija in kvercetina ter pravega razmerja med kalcijem in magnezijem pomagajo pri težavah s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola znižujejo holesterol. Zaradi elaginske kisline in amigdalina so češnje pomoč pri zaviranju in premagovanju rakastih obolenj. Češnje delujejo diuretično, čistijo jetra in ledvice, saj odstranjujejo težke kovine. Ker imajo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza, so primerne tudi za sladkorne bolnike.
Češnje imajo do 90 odstotkov vode ter precej mineralov in vitaminov. Med minerali izstopajo silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo, med vitamini pa vitamini skupine B (B1, B2, B3) in vitamin C. Čeprav so sadeži majhni, imajo veliko površino kožice in idealno razmerje med volumnom in površino.
Antocianska barvila skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezivno tkivo v telesu, saj vežejo kolagenska vlakna v trdno elastično tkivo, kar je pomembno za hrustanec oziroma veziva med kostmi. Zato so češnje za lepoto kože in prožnost vezivnih tkiv. Antociani tudi zavirajo encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato nas češnje ohranjajo mladostne. Hkrati zmanjšujejo nastajanje želodčnih čirov ter zdravijo artritise in parodontozo.
Borovnice in ribez
Divje rastoče borovnice so po vsebini koristnih snovi najboljše, gojene ameriške borovnice jih po kakovosti ne dohajajo, imajo pa vseh snovi več, merjeno na kroglico. Borovnice so koristne zaradi antocianov iz vrst flavonoidnih barvil ter elagične kisline, katehinov in kvercetina. So dobra pomoč pri zdravljenju srca in ožilja, zlasti kapilar, krčnih žil in hemoroidov. Borovnice spodbujajo prekrvavitev organov, odpravljajo vnetja in pomagajo zdraviti rakasta obolenja. Zaradi antioksidativnega delovanja zavirajo staranje, tudi možganov.
Borovnice so bogate tudi s tanini, pektini in vlakninami, zato učinkovito pomagajo pri prebavnih težavah in sproti utrjujejo sluznico črevesja. Imajo dobro kombinacijo mineralov, zlasti kalija, magnezija, mangana in železa. Zato pomagajo pri težavah s ščitnico in pri slabokrvnosti. Zaradi obilice karotenoidnih snovi pa so učinkovita pomoč za dober nočni vid in preprečujejo degeneracijo rumene pege. Vsebujejo veliko naravne salicilne kisline, kar preprečuje strjevanje krvi. Zelo pomembno je tudi, da borovnice močno ovirajo bakterije, med njimi nevarno bakterijo E. coli, da bi se ugnezdile v sluznici sečil.
Borovnice preganjajo slab zadah iz ust, zdravijo afte in so dragocena pomoč pri odvajanju od kajenja. Prav tako zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice ter odstranjujejo akne. Med vitamini v borovnicah najdemo vitamina E in C ter folno kislino in folate iz skupine vitaminov B; ti so za ženske pomembni zlasti v času nosečnosti. Tu sta še riboflavin ali vitamin B2 in niacin ali vitamin B3.
Raziskave kažejo, da je v borovnicah petkrat toliko zdravilnih snovi kot v drugem sadju in zelenjavi. Torej v kilogramu borovnic je toliko koristnih snovi, kolikor jih je v petih kilogramih korenja, bučk, špinače ali jabolk.
Zanimivost: V Združenih državah Amerike so odkrili, da redno uživanje polovice skodelice gozdnih borovnic na dan poveča govorne in motorične spretnosti ter močno preprečuje nastajanje Alzheimerjeve bolezni in drugih degenerativnih bolezni. Bolnikom z multiplo sklerozo pomagajo pri koordinaciji in ravnotežju. Lahko jih uživajo tudi sladkorni bolniki.
Rdeči ribez (lat. Ribes rubrum) izvira iz gozdov osrednje Evrope, črni ribez (lat. Ribes nigrum) pa je avtohtona rastlina v alpskem svetu in Rusiji. Oba uspevata skoraj povsod po Sloveniji. Bistvene koristne sestavine rdečega ribeza so sadne kisline in rudnine. Sadne kisline vplivajo na prečiščevanje telesa, rudnine ali minerali pa telo osvežijo, da potekajo reakcije v telesu hitreje in temeljiteje. Počutje bo odlično, zdravje pa naravnost sijoče. Med makroelementi je največ kalija, kalcija in magnezija. V nekoliko manjši meri so zastopani še silicij, železo, mangan, baker in fosfor.
Črni in rdeči ribez pospešujeta izločanje sluzi ter odpadnih snovi iz krvi in sečil. Posredno znižujeta slabi holesterol in delujeta blago razkuževalno. Sladkorja ni toliko, kot bi pričakovali, le do 6 odstotkov, in sicer glukoza in fruktoza. Med vitamini so B1 in B2, B7 ali biotin ter razmeroma veliko vitamina C. Ker je biotin pomemben za presnovo ogljikovih hidratov, je še toliko bolj priporočljiv diabetikom. Zraven je tudi rutin ali vitamin P, ki skrbi za krepke žile. Tega je sicer v črnem ribezu veliko več kot v rdečem.
RECEPTI
Ribezova omaka za jedi z žara
Za prvi del potrebujemo: 120 ml svežih jagod rdečega ribeza, 230 g ribezove marmelade, 120 ml limoninega soka, 30 g nastrgane limonine lupinice, pol žličke mletega cimeta, po eno osmino žličke mletih nageljnovih žbic, prav toliko črnega popra in čilija v prahu, pol litra neslane jušne osnove. Za drugi del pa 60 ml worcestrske omake, kozarec refoška, 120 g trsne melase ali meda, 60 ml kečapa.
Najprej skuhamo sestavine prvega dela, da polovica vode povre. Nato dodamo mešanico drugega dela, pustimo nekaj minut vreti na nizkem ognju in postrežemo ob pečeni jagnjetini, svinjini in ribah.
Napitek z banano in borovnicami za dobro komunikacijo: vzamemo poljubne količine banan, borovnic in vode; različno razmerje vpliva na končni okus. Zmešamo v mešalniku in spijemo!
Sladica za dobro voljo: poljubne količine borovnic in drugega jagodičja zmešamo z žlico medu, žlico limoninega soka, ščepcem cimeta in okrasimo z ovčjim jogurtom.
