Hrana naj bo prilagojena
V prehrani bolnika ali starostnika naj bo več sveže in predelane zelenjave ter zmerne količine sadja. Sadje in zelenjava predstavljata pomemben vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Zadnje vplivajo na presnovo in splošno zdravje. Najdemo jih še v polnozrnatih izdelkih in oreških.
Dnevni obrok hrane naj vsebuje polnovredne ogljikove hidrate, ki so v polnozrnatih žitih, žitni kaši in izdelkih iz teh žit, kot so polnozrnati kruh, ovseni kosmiči, ovsena, ječmenova, ržena, ajdova in prosena kaša, krompir, riž, polnozrnate (graham) testenine in stročnice.
Ogljikove hidrate delimo tudi glede na glikemični indeks, ki pove, kako hitro zaužiti ogljikovi hidrati povečajo koncentracijo glukoze v krvi. Glikemični indeks razvršča živila na lestvici od 0 do 100. Višji kot je glikemični indeks, hitreje pride do dviga koncentracije glukoze v krvi in do hitrega dviga inzulina ter s tem do negativnih posledic za organizem. Najvišjo vrednost glikemičnega indeksa, tj. 100, ima glukoza, ki najhitreje zviša nivo glukoze v krvi. Živila z nizkim glikemičnim indeksom so pomembna za naše zdravje, še posebno pri osebah s sladkorno boleznijo. Živila z nizkim glikemičnim indeksom so neoluščena polnovredna žita in izdelki iz teh žit (polnovredna moka, ki je mleta iz celega zrnja, polnovredne testenine), neoluščen riž, divji riž, kvinoja, stročji fižol, grah, leča, fižol, bob, topinambur, batata, vsa zelenjava, sadje in oreščki.
Prehrana naj bo bogatejša z beljakovinami, ki naj bodo lahko prebavljive in v večini živalskega izvora (zaradi otežene sinteze beljakovin). Bogat vir beljakovin so meso, jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki ter stročnice. Primerno je mlado pusto meso, ki vsebuje malo vezivnega tkiva in maščob. Posebno primerne so ribe, ker je ribje meso mehko in lahko prebavljivo. Vsakodnevni obrok naj vključuje mleko in mlečne izdelke (jogurt, skuta, kefir, siri), če starostnik s tem nima težav. Posebnega pomena so tudi stročnice (fižol, grah, soja, leča, bob), ki vsebujejo veliko beljakovin, škroba in vlaknin. Primerna so tudi semena, na primer laneno seme, ki pa ga moramo pred zaužitjem zmleti.
Ne bojmo se (dobrih) maščob
Organizem nujno potrebuje maščobe, ki so vir energije in dragocen gradbeni element vsake naše celice. Izbiramo olja, ki imajo veliko nenasičenih maščobnih kislin (olivno, sončnično, repično olje, olje iz koruznih kalčkov). Med nenasičenimi maščobnimi kislinami so pomembne maščobne kisline omega-3, ki jih v prehrani starostnika pogosto primanjkuje. Telo jih samo ne more zgraditi, so pa nujne za delovanje živčevja, tvorbo hormonov in ščitijo telo pred obolenjem srca in ožilja. Maščobne kisline omega-3 vsebujejo mastne morske ribe (sardine, slanik, skuša, losos) pa tudi postrvi. Dober vir so solate, pri katerih uporabimo olivno, laneno, konopljino in bučno olje ter olje iz oljčne ogrščice. Bučno olje deluje spodbudno na urogenitalni sistem, srce in ožilje, endokrini in živčni sistem ter na kosti, mišice, sklepe in kožo. Pri pripravi hrane maščob ne pregrevamo.
Začimbe in zelišča vplivajo na čutila za voh in okus, ugodno vplivajo na izločanje prebavnih sokov ter s tem izboljšajo prebavo nekaterih živil (na primer kumina v zelju). Najpogostejša zelišča na domačem vrtu so pehtran, krebuljica, šetraj, timijan, majaron, bazilika in nekatere vrtnine, kot so paradižnik, paprika, por, zelena in peteršilj. Bolj pekoči so poper, muškatni orešček, ingver, klinčki, koriander, vanilja in druge. Med dodatke jedem uvrščamo tudi gobe. Zmleta aromatična zelišča in začimbe dodajamo jedem proti koncu kuhanja, če so cela, pa nekoliko prej. Nikoli jih ne pražimo, ker potem grenijo. Posoda mora biti med kuhanjem pokrita. V prehrani starostnika se izognemo uporabi ostrih in pekočih začimb, omejimo uživanje sladkorja in hitre hrane, izločimo umetna sladila.
