Po poteh rapalske meje
Lani je minilo sto let od konca prve svetovne vojne, ki jo je vsa Evropa počastila s številnimi spominskimi prireditvami. Zelo se je povečalo zanimanje za obiske krajev, kjer je potekala frontna linija in kamor je dve leti kasneje zarezala Rapalska pogodba.
Ker je frontna linija potekala tudi prek krajev današnje Slovenije, lahko tudi po celem stoletju še vedno naletimo na konkretne ostanke bitk. Za nas je imel konec prve svetovne vojne poleg grozljive izgube tisočih človeških življenj še dodatne hude posledice: Rapalsko pogodbo in z njo izgubo precejšnjega dela ozemlja.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Trošenje energije bi morali omejiti
Že dolgo časa govorimo o podnebnih spremembah in o tem, kako katastrofalno bodo morda vplivale na naš način življenja ter na rastlinstvo in živalstvo sveta. Mag. Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja na Agenciji RS za okolje, se v zadnjih letih kot klimatologinja ukvarja predvsem raziskovanjem teh sprememb in kaj prinašajo nam, ljudem, tudi v našem geografskem območju.Sodobno življenje obremenjuje ledvice
V Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije so opozorili, da skorajda ni človeka, ki ne bi imel tveganja za nastanek trajne in napredujoče ledvične okvare. Med dejavniki tveganja so namreč povišan krvni tlak (kdaj ste si ga izmerili?), holesterol, srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen, te pa pestijo velik delež prebivalstva.Senca in veliko vode
Kot napovedujejo vremenski strokovnjaki, se bo pojavljajo več vročinskih valov in tudi vse daljši bodo. Vročina močno obremeni telo in lahko zlasti pri starejših ter kroničnih bolnikih poslabša zdravstveno stanje. Velja se držati priporočil zdravnikov, kako ravnati ob povečani toplotni obremenitvi, da ne pride do zapletov z zdravjem.»DOMOVINA / pa je DOM, / je zavetje in počitek / za še takega zaljubljenca. / Je ena sama / kakor mati,« je zapisala pesnica in igralka Mila Kačič. Konec junija je Slovenija praznovala 28. rojstni dan in takrat rojeni otroci že postajajo starši. Naša mala domovina postaja zavetje in dom njihovim otrokom in tako ljubezen do tega čudovitega koščka sveta predajamo novim rodovom. Resda nismo postali nova Švica, Švica je samo ena, ampak tudi Slovenija je ena sama. Ali se sploh zavedamo, da živimo v enem najlepših predelov sveta in da je naše neprecenljivo bogastvo v naravi, podnebju in miru? Če bi premogli še več reda, ki bi pohlepnežem preprečil plenjenje po družbenem bogastvu, in med politiki več pokončnih ljudi, ki se ne bi udinjali in prodali tujcem, bi bila Slovenija tudi finančno bogata.
-
Fotogalerije
Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem...Za razvoj države so pomembne vse generacije
15. maj 2019 Pomembno je, da v današnji...Zdus podelil priznanja uspešnim društvom
29. november 2018Pravljične vožnje z vlakom
29. november 2018 -
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media