Milijon in en šiv …

jun. '19

DNEVI MDG SOŽITJA

Feri Pal med člani DU Lendava

Na razstavnem prostoru, imenovanem Ustvarjalno stičišče ZDUS, se je v treh dneh zvrstilo 36 društev upokojencev, med njimi je bilo tudi nekaj zamejskih društev, in 9 rokodelskih centrov. Predstavili so se z različnimi ročnimi deli od kvačkanih in pletenih izdelkov do prtov in prtičkov v najrazličnejših tehnikah, klekljanih čipk, rezbarskih in pletarskih izdelkov, izdelkov iz ličja, gline in dasmase, rož iz različnih materialov ... Vsak dan so pripravili več rokodelskih delavnic in za obiskovalce pekli dobrote (pogačo, fritule, polenško gibanico, loške kuhlne, fit kruh …). Tri društva (Jesenice, Loški potok in Lovrenc na Pohorju) so s sabo pripeljala še osnovnošolce, da so prikazali medgeneracijsko sodelovanje. Izbrali smo le nekaj mojstrovin naših upokojencev.

Pri stojnici DU Lendava so obiskovalci najprej opazili leseno dirkalno kolo, nato pa še druge lično izdelane lesene izdelke, ki jih je v Ljubljano pripeljal Franc Pal ali Feri, kot mu pravijo domačini. Od nekdaj je bil spreten in že pri petnajstih si je naredil moped iz lesa. Tudi med služenjem vojaškega roka ni miroval, izdeloval je lesene kipe, lesoreze in jih poklanjal vojakom. Po izobrazbi je metalurški modelar (izučil se je v znamenitem Litostroju v Ljubljani). Po nekajletnem delu v Avstriji in Nemčiji se je vrnil domov in delal v družinskem podjetju. Z bratom in očetom so izdelovali zlasti modele za livarsko industrijo. Za svoje veselje pa oblikuje lesene izdelke – od maket avtomobilov, jadrnic in letal do kipov, skulptur, rezbarij ... Poleg lesenega je izdelal še kolo iz poliestra, saj je navdušen kolesar. Največji in najbolj zapleten izdelek pa je njegov časovni stroj, velika naprava iz orehovega in jesenovega lesa, ki s pomočjo vode določa čas in datum. Zadnje čase se posveča izdelavi violin. Izdelal jih je že štirinajst in menda imajo lep zvok, pravijo tisti, ki so imeli čast na katero izmed njih igrati.

DU Bitnje - Stražišče: članice sekcije za ročna dela, ki jih je kar 40, so se poimenovale Ivanjščice. V njihovo družbo prihajajo tudi ženske iz Kranja in okolice, celo iz Škofje Loke, da skupaj klekljajo in kvačkajo, sta povedali Dana Rihar in Majda Jančar. Društvo je nastalo šele pred 12 leti, imajo blizu 700 članov, kar 90 med njimi jih ima okoli 90 let. 

Bernarda Poljanec in Breda Jamar

DU Bled: Bernarda Poljanec in Breda Jamar sta dve od 16 članic sekcije za ročna dela Vide blejske. Prva ženska, ki je leta 1991 začela poučevati vezenje blejske ženske, je bila namreč Vida Pavluša. Učijo se druga od druge, nekaj zamisli za različna ročna dela najdejo na internetu in tako nastajajo krasni izdelki, med njimi tudi kvačkani nageljni.

Marija Perklič z mladima dekletoma

DU Lovrenc na Pohorju: krožek ročnih del Pikapolonice ima 32 članic. Kot je povedala Marija Perklič, je bila še v službi, ko so se začele ženske družiti ob ročnih delih – najprej doma, nato pa jim je prostor odstopila šola. Skupaj z njo je pred 28 leti začela tudi Truda Prapertnik, ki nam je pokazala kvačkanje z vilicami. Pred petimi leti jo je doletela možganska kap, in kakor hitro si je malo opomogla, ji je zdravnica svetovala, naj se spet loti ročnih del. Odkar se je v njihove kraje iz Lendave priselila Margareta Horvat, mojstrica za hetiško vezenje, se seznanjajo tudi s to posebno obliko vezenja, značilno za madžarske narodne noše. Posebnost krožka Pikapolonice je v tem, da članice učijo izdelovati ročna dela učence iz OŠ Lovrenc na Pohorju. Otroci, tako dekleta kot tudi fantje, se z njimi radi družijo in se česa novega naučijo, sta povedali Janja, ki najraje šiva prtičke s križci, in Maja, ki rada kvačka. V njihovi družini so tri sestrice in brat in vsi štirje obiskujejo krožek ročnih del.

DU Loški Potok je skupaj z učenci OŠ Dr. A. Debeljaka Loški Potok spomnil obiskovalce, kako so nekoč iz mleka delali puter, pripravili so tudi razstavo starih predmetov in oblačil. Stanka Kordiš je pokazala, kako so uporabljali posnemalnik. Ker so po vojni na kmetijah večinoma ostale samo ženske z otroki, je kmetijska svetovalna služba v vsako vas pripeljala posebno posodo, v katero so vlili sveže pomolzeno mleko. Z vrtenjem ročice se na eni strani izliva smetana, na drugi pa manj mastno mleko. Po navadi je stal v kakšni hiši sredi vasi, kamor so ženske nosile mleko. In tam je imela vsaka svoj označeni lonček za smetano Iz nje so delale maslo in ga prodajale v Ljubljani, da so laže preživele družino. Enkrat na teden so vsebino lončka pustile gospodinji, ki je čistila posnemalnik.

Na fotografiji je s predstavnico društva Zdenko Bevc Škof.

DU Gorica pri Slivnici: Irena Seničar se je upokojila pred tremi leti. Čez nekaj tednov je že bila na šiviljskem tečaju in od takrat predeluje oblačila, šiva torbice in vrečke iz zaves za prenašanje sadja in zelenjave. Najbolj uživa, ko para stare kavbojke in sestavlja novo torbico. Pokazala je, kako se brez šivanja iz navadne majice naredi uporabna vrečka iz blaga ali »punkeljček«, kot vrečki reče njena vnukinja.

Lucijan Grudina

DU Dobrovo: marsikdo se je ustavil pri stojnici njihovega društva, pa ne samo zato, da bi poskusili prve briške češnje. Občudovali so pletene izdelke Lucijana Grudine – od košar različnih velikosti do opletenih steklenic ter celo kap in klobukov. Plete iz beke, to je šibje, ki so ga nekdaj uporabljali zlasti za vezanje trte. »Te beke ne govorijo kitajsko, samo briško,« je ob tem pripomnila predsednica društva Sidonija Markovic. Pleteni izdelki zdržijo desetletja, saj imam doma steklenico, ki je bila popletena pred najmanj petdesetimi leti, je povedal rokodelec. Plesti je začel ob upokojitvi leta 2006. Na prireditvi v Števerjanu je videl razstavo in prosil pletarja, naj ga nauči. Zdaj pa on uči druge.

 A. Ž. 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media