Največje povečanje dohodkov za pokojninsko blagajno
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Finančna uprava (Furs) je na seji sveta Zpiza konec aprila predstavila poročilo o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta tema zanima tudi širšo javnost, saj so prispevki zaposlenih glavni vir financiranja pokojninske blagajne. Iz razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in da se večina zavezancev zaveda svoje odgovornosti glede plačevanja prispevkov.
K pozitivnemu premiku nedvomno prispeva tudi sprememba zakonodaje, ki jo na podlagi izkušenj v praksi terjajo tako Furs, Zpiz kot tudi drugi organi in organizacije. Bi si pa predlagatelji sprememb večkrat želeli krajši odzivni čas za uresničitev nujnih predlogov, ki bi prispevali k boljšim rezultatom. Sistem obveznih prispevkov je namreč kompleksen. Treba je upoštevati tako zakonodajo, ki ureja obvezno socialno zavarovanje, kot tudi zakone, ki določajo oprostitve plačila prispevkov, in dejstvo, da so pravila glede obveznosti in načina obračunavanja ter pobiranja posameznega prispevka določena v različnih zakonih in podzakonskih predpisih. Ker je naša država članica Evropske unije, je pri pobiranju prispevkov poleg slovenske zakonodaje treba upoštevati tudi določene evropske uredbe.
Novosti pri plačilu prispevkov
V skladu s 159. členom ZPIZ-2 je Furs pristojen za pobiranje obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sicer pa je po zakonu o davčnem postopku ZDavP-2 ključna naloga Fursa pobiranje davkov, kot davek pa se po tem zakonu šteje tudi obvezen prispevek za socialno varnost. ZDavP-2 določa način obračunavanja odmere, plačevanja, vračila, nadzor in izvršbo davkov v primeru, če niso plačani, kar torej velja tudi za obvezne prispevke.
V skladu z veljavno zakonodajo morajo zavezanci za prispevke izračunati obvezne prispevke v obračunu prispevkov za socialno varnost, kjer morajo navesti resnične, popolne in pravilne podatke glede na posamezni zakon. Delodajalci za svoje zaposlene to opravijo v obračunu davčnih odtegljajev (REK-obračun). Od 1. januarja 2016 naprej morajo na podlagi ZMEPiZ-1 za svoje zaposlene na REK-obrazcu posredovati tudi podatke, ki so potrebni za oblikovanje pokojninske osnove. Gre za pomembno novost, ki delodajalce razbremenjuje dosedanje obveznosti predlaganja obrazca M4 neposredno Zpizu enkrat letno. V prihodnje bo obrazce M4 oblikoval sam Zpiz na podlagi sklenjenega protokola s Fursom o posredovanju podatkov.
V zadnjih letih je opazen trend naraščanja števila predloženih REK-obrazcev. V letu 2018 je bilo predloženih 1.737.409 obrazcev, kar je za 5,7 odstotka več kot v letu 2017.
Pomembna novost novele ZDavP-2 pomeni uveljavitev inštituta predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV). Davčni organ sestavi POPSV za zavezance, ki so sami zavarovanci v obveznem zavarovanju in so sami dolžni izračunati in plačevati prispevke ter za katere razpolaga s podatki osnove za plačilo prispevkov. Ta inštitut je bil za samozaposlene in družbenike uveden že z obračunom prispevkov za socialno varnost za mesec januar 2017, za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, kmečke zavarovance (obvezno in prostovoljno vključene v obvezno socialno zavarovanje), prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti, pa je bil uveden prvič z obračunom prispevkov za januar 2018. Če se zavezanec strinja s podatki v POPSV, le-ta postane obračun prispevkov in je tudi izvršilni naslov v skladu z ZDavP-2.
Poostren nadzor prinaša rezultate
V zvezi s pobiranjem prispevkov ima zelo pomembno vlogo nadzor. Furs v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh obveznosti glede obveznih prispevkov. Nadzor opravlja na različne načine. V letu 2018 je Furs nadaljeval poostrene nadzore na področju obračunavanja prispevkov in jih izvajal praviloma v prostorih davčnega organa in tudi inšpekciji, v veliko pomoč pa so mu bili tudi mobilni oddelki na terenu. Uporabljal je tudi finančne preiskave, če so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi. Iz poročila Fursa je jasno razvidno, kakšni so bili finančni in drugi učinki različnih nadzornih dejavnosti, ki so prispevali k doseganju boljših rezultatov na področju pobiranja prispevkov. Naj posebej še opozorim na zelo pomemben učinek, to je zmanjševanje števila delodajalcev, ki za svoje zaposlene ne predložijo obrazca za izplačilo plač REK-1 in posledično zanje tudi ne izračunajo prispevkov. Po uradnih podatkih Fursa se je od prve javne objave delodajalcev, ki niso predložili obrazcev REK-1, to je od 15. aprila 2013, pa do zadnje objave 8. marca 2019 njihovo število zmanjšalo za 49,26 odstotka.
K izboljšanju odgovornosti glede izpolnjevanje obveznosti v zvezi s prispevki za socialno varnost nedvomno prispevajo tudi dejavnosti, ki jih Furs izvaja kot prekrškovni organ. V letu 2018 je vložil 82 kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 (v letu 2017 pa 27).
In kako so prizadevanja Fursa vplivala na dohodek pokojninske blagajne? Iz poročila je razvidno, da je v letu 2018 pobral za 4.211.408.124 evrov prispevkov za socialno varnost, ki so dohodek Zpiza. To je za 290.945.618 evrov oziroma 7,4 odstotka več kot v letu 2017, ko je povečanje pobranih prispevkov glede na leto 2016 znašalo 230.277.631 evrov oziroma 6,2 odstotka. V letu 2018 je bilo povečanje dohodkov, ki jih je pobral Furs, najvišje prav za blagajno Zpiza. Za vse štiri blagajne javnega financiranja je Furs v tem letu pobral 16.613.060 evrov neto dohodkov, kar je za 1.077.678.151 evrov oziroma 6,9 odstotka več kot v letu 2017.
Po stanju 31. decembra 2018 je znašal dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 224.943.806 evrov, kar v primerjavi z decembrom 2017 pomeni znižanje za več kot 11 odstotkov. Pretežni del tega dolga je aktivni dolg, ki se je za omenjeno primerjalno obdobje znižal za 14,3 odstotka, pogojno izterljivi dolg pa za nekaj več kot 6 odstotkov. Glede aktivnega dolga lahko davčni organ zoper dolžnike izvaja vse oblike izterjave, predvidene z zakonom, pri pogojno izterljivem dolgu pa je poplačilo dolga v največji meri odvisno od dinamike in zaključka sodnih postopkov. Na podlagi dosedanjih izkušenj lahko ocenjujemo, da izplen pri pogojno izterljivem dolgu ne bo velik, saj kar 91 odstotkov od tega dolga predstavljajo terjatve, prijavljene v insolventne postopke (stečaj, prisilna poravnava).
V razpravi so člani sveta pozitivno ocenili prizadevanja Fursa za učinkovito in uspešno delo glede pobiranja prispevkov in se zavzeli za še nadaljnje dobro sodelovanje z Zpizom.
