Poslušaj svoje srce!
To ni naslov popevke, pač pa priporočilo, da smo bolj pozorni na delovanje svojega srca in da vsako nepravilno delovanje jemljemo resno. Zadihanost ob hoji po stopnicah, hitro utripanje ali razbijanje srca, občutek težke sape ponoči, pomanjkanje energije, utrujenost ter otekanje gležnjev namreč pripisujemo slabi telesni pripravljenosti ali staranju, ker se pogosteje pojavljajo po 60. letu starosti. Mnogo pogosteje pa so to znaki srčnega popuščanja, resne kronične bolezni, ki lahko usodno poškoduje srce.
O srčnem popuščanju govorimo takrat, ko srce ni več sposobno prečrpati dovolj krvi v krvni obtok in tako ne zmore dovajati dovolj hranil in kisika do vseh celic v telesu. Srce je lahko oslabljeno zaradi srčnega infarkta ali vnetja srčne mišice, zaradi povišanega krvnega tlaka, bolezni srčnih zaklopk ali drugih koronarnih bolezni, hude sladkorne bolezni, zlorabe alkohola, hudega stresa ipd. Sčasoma se bolezen tako poslabša, da bolnika ovira že pri osnovnih opravilih. Pet let po odkritju srčnega popuščanja preživi manj kot polovica bolnikov. Zato sta zgodnje prepoznavanje bolezni in ustrezno zdravljenje, s katerim upočasnimo napredovanje bolezni, izjemno pomembni.
Predvsem je nujna takojšnja sprememba življenjskega sloga, kamor spadajo zdrava prehrana, opustitev kajenja in uživanja alkohola ter redna telesna vadba. Bolnik se mora naučiti živeti z omejitvami, k temu pripomore celostna vseživljenjska rehabilitacija. Pomembno vlogo pri tej imajo društva in klubi koronarnih bolnikov, kjer se lahko bolniki pa tudi svojci poučijo o bolezni, njenih vzrokih, pričakovanem poteku ter priporočenem zdravljenju, si izmenjujejo izkušnje in dobijo strokovne nasvete in psihološko pomoč. Predvsem pa se udeležujejo vodene vadbe, pred katero morajo opraviti obremenitveni test. Priporočljivo je vaditi trikrat na teden po 30 minut z zmerno intenzivnostjo (ki ne preseže 70 do 75 odstotkov maksimalnega srčnega utripa). Ena od novejših, a zelo uspešnih metod je vadba G-I-O, ki temelji na fiziološko oblikovanih vzorcih gibanja, ki se usklajujejo z dihanjem. Razvila jo je Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega kluba Ljubljana, ter vključuje povezave elementov, ki izboljšujejo preskrbo telesa s kisikom, s poudarkom na krepitvi dihalnih mišic. Bolniki se morajo zavedati, da se srce ne bo popravilo, lahko pa z redno vadbo okrepijo in izboljšajo vzdržljivost telesa, na ta način pa preprečijo napredovanje bolezni in si izboljšujejo kakovost življenja.
