Medgeneracijsko sožitje s stališča mladih

Druženje | jun. '19

Premier Marjan Šarec je na odprtju dejal, da je le medgeneracijsko povezovanje ključ do uspeha. Po besedah ministrice Ksenje Klampfer je sožitje generacij "pametno načelo, ki ga moramo negovati". Foto: Bor Slana

Dneve medgeneracijskega sožitja sta organizirala Zdus in Medgeneracijska koalicija Slovenije. MeKoS je v ospredje postavil temo, ki zadeva vse generacije, to sta trg dela in upokojevanje. Razprave na okroglih mizah so dale kar nekaj izhodišč za reševanje te problematike.

Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije sta pripravili okroglo mizo Poklicna socializacija mladih – povezovanje izobraževanja in trga dela, na kateri so sodelovali predsednik OZS Branko Meh, izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič ter državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Jernej Štromajer, Mladinski svet Slovenije pa okroglo mizo s pomenljivim naslovom Prepoznamo potenciale starejših? – mentorstvo kot medgeneracijski prenos znanja, na kateri so razpravljali podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Jaka Matičič, predsednik Društva upokojencev Jesenice Boris Janez Bregant, vodja področja kadrov na GZS Andreja Sever, državni sekretar vlade Vojmir Urlep ter državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič; Boris Bregant je opozoril na sistemske zavore pri takem mentorstvu, čeprav je hvalevredno in dobrodošlo. Mentor namreč ni učitelj, zato nima pristojnosti učitelja.

Na srečanju pevskih zborov pa so prvič nastopili najstarejši delujoči pevski zbori iz trinajstih pokrajinskih zvez društev upokojencev z gostujočima zboroma iz zamejstva. Na fotografiji ženski pevski zbor DU Malečnik. Foto: Anita Žmahar

O netipičnih in negotovih oblikah dela z delovnim naslovom Bo prihodnost prekarna? so mnenja predstavili predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Gospodarske zbornice Slovenije, Inštituta za študije prekariata, Mladinskega sveta Slovenije in Zdusa. Nestabilna delovna razmerja, preslabo plačano delo, nehumani delovni pogoji in odsotnost pravne in socialne države namreč ogrožajo vse več ljudi.

Prilagoditev delov izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva je ena izmed prioritet vlade. O povezavi med šolstvom, gospodarstvom in lokalno skupnostjo s ponovno vpeljavo vajeniške oblike poklicnega izobraževanja so spregovorili predstavniki Dijaške organizacije Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Zdusa ter resornega ministrstva.

Prenos znanja in izkušenj kot mentorstva na delovnem mestu se izkazuje kot najvišja stopnja medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. O mentorstvu mladim, karierni podpori, spreminjanju miselnosti o starejših delavcih ter ukrepih za prilaganje delovnih mest za starejše zaposlene so spregovorili predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, Zdusa, Gospodarske zbornice Slovenije ter resornega ministrstva.

Oder sožitja je bil nekakšno medgeneracijsko stičišče, na katerem so se vrstili raznovrstni nastopi s področja zborovske, folklorne in dramske dejavnosti, predstavili so se pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž. Ob zaključku Dnevov medgeneracijskega sožitja je državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Tanja Kerševan Smokvina opozorila, da premalo pozornosti posvečamo medgeneracijskemu sodelovanju in da je prireditev, kot je bila ta, izvrstna priložnost, da od besed preidemo k dejanjem. Nato so si udeleženci ogledali še grenko-sladko komedijo Srečen za umret in prisluhnili glavnima igralcema Mileni Zupančič in Evgenu Carju o tem, kako sta se pripravljala na svojo upokojitev.

Č. K.

Skoraj 40 odstotkov upokojencev pod pragom revščine

Kako naj upokojenci dostojno živijo, ko se pa njihov gmotni položaj že leta slabša, so se na okrogli mizi Za dostojno staranje spraševali predstavniki Zdusa. Rožca Šonc, ki vodi program Starejši za starejše, je povedala, da njihovi prostovoljci, ki obiskujejo kar 184.000 ostarelih, naletijo na veliko žalostnih zgodb, pri čemer ne gre le pomanjkanje denarja, zaradi česar si ne morejo privoščiti nobene pomoči, ampak tudi za osamljenost ter nasilje. Obstaja tudi velika neenakost glede kraja bivanja, najtežje je upokojencem v spodnjem Podravju, sledijo Koroška, Zasavje, zgornje Podravje, Posavje, Dolenjska, nekoliko bolje se godi Gorenjcem, Primorcem in upokojencem osrednje Slovenije. Skoraj 40 odstotkov upokojencev prejema pokojnino do 600 evrov, kar je pod pragom revščine (636 evrov), med njimi so tudi takšne po 200, 300 evrov.

Razmerje med povprečno neto pokojnino in plačo je čedalje bolj neugodno za prejemnike pokojnin, je opozorila Nežka Ivanetič, predsednica komisije za bivanjski standard in pokojninsko politiko. V Zdusu med drugim predlagajo zvišanje zagotovljene pokojnine za 40 let pokojninske dobe, ki zdaj znaša 530 evrov, nad prag tveganja revščine in postopen dvig odmernega odstotka na 63 odstotkov za oba spola.

Predsednica strokovnega sveta Zdusa Ana Bilbija pa je opozorila, da je treba nujno poskrbeti za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada, pri čemer pa pogreša večjo zavzetost zanj pri aktivni in mlajši generaciji.

»Čeprav imajo starejši nizke pokojnine, vseeno radi prispevajo za žepnino in priboljške mladim,« je na medgeneracijsko pomoč opozoril Jaka Trilar, predstavnik študentov in nekdanji predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije, in dodal, da so tudi mladi v nezavidljivem položaju. Mnogi študenti morajo delati, da preživijo, po koncu študija pa so pogosto prekarni delavci, zato se težko osamosvojijo.

Kot je povedala mag. Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, bodo s posebnim programom spodbujali večjo delovno aktivnost starejših delavcev med 56. in 64. letom starosti, v šestih letih naj bi se dvignil odmerni odstotek za pokojnino na 63 odstotkov, po izteku prehodnega obdobja naj bi bile pokojnine višje za okrog 8 odstotkov. Še vedno bosta za upokojitev pomembni starostna meja 60 let in pokojninska doba brez dokupa 40 let, do 67. leta pa naj bi delali le tisti, ki ne dosežejo polne pokojninske dobe.

Po dolgih letih so se letos končno uskladile invalidnine in dodatek za pomoč in postrežbo, generalni direktor Zpiza Marijan Papež se zavzema, da se njihova uskladitev vnese v pokojninski zakon. Pokojnine so se februarja uskladile za 2,7 odstotka, konec leta je napovedana še izredna uskladitev v višini 1,5 odstotka, kar pomeni, da bi se neusklajevanje pokojnin za nazaj zmanjšalo na 5,6 odstotka. Višina pokojnine je vse bolj odvisna od dolžine delovne dobe in višine vplačanih prispevkov, eden najpomembnejših socialnih korektivov pa je odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, ki tistim, ki so imeli nizke plače, omogoča višje pokojnine, kot bi bile, če bi jih odmerili od njihove dejanske osnove. Prejeli bi le okrog 370 evrov, zdaj pa je za 40 let pokojninske dobe zagotovljena pokojnina v višini 530 evrov. Povprečno pokojnino znižujejo tudi delne pokojnine, zato ne kaže prave slike, saj prejemniki le-teh dobivajo še del pokojnine iz tujine, ki pa v teh podatkih niso zajete.

Jožica Dorniž

 

Še malo kulture 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media