Moča zelo škoduje vrtninam
Letošnje spomladansko vreme res ni od muh. Nenehno pada, vremenoslovci imajo vedno prav, pa če se jezimo ali pa smo veseli. Zemlja je mokra, posledično vrtnine počasi propadajo. Že naši predniki so vedeli, kako veliko škodo lahko naredi pretirano deževje, in so to izrazili s pregovorom: Suša vzame en pridelek, moča pa dva.
Toplota, ki je še februarja dajala veselje vsemu življu, je kasneje zatajila. Sonce pa ne more in ne more dovolj ogreti zemlje, da bi rastline na vrtu hitro rasle in pospešeno črpale odvečno vodo iz tal, saj vlaga zdaj nikakor ne koristi. Na okrasnem vrtu moramo travo redno kositi, saj bo v nasprotnem primeru zaradi prevelike vlage preprosto zgnila. Če imamo na gredah še zastirko kot zaščito proti ptičem, jo umaknimo, da bo odvečna vlaga izhlapela in se bo zemlja vsaj malo osušila, vrtnine pa zadihale.
Ukrepajmo takoj
Rastlinam lahko v teh trenutkih pomaga blaga raztopina modre galice. Poleg gnojenja bo pripomogla še k preprečitvi rastlinskih bolezni, kot sta listna plesen ali koreninska gniloba. Seveda pa ne smemo pretiravati, baker lahko kot gnojilo uporabimo le do dvakrat letno, čeprav ne deluje toksično.
K osušitvi tal pripomoreta tudi okopavanje in odstranjevanje visokega plevela, ki duši rastline in zadržuje vlago. Dobro je vedeti, da iz namočenih tal precej lažje izpulimo visoke plevele, ki nam vsako leto delajo težave. Seveda mora biti zemlja vsaj toliko odcejena, da lahko stopimo nanjo. Previdni pa moramo biti pri zelo težkih tleh, saj ko se glina napoji, voda omogoči sprijemanje zemljine. Zemlja se po osušitvi tako zbije, da je vsakršna rast praktično nemogoča. Zračnosti ni več, rastline pa samo životarijo.
Prevelika moča lahko škoduje krompirju tako, da začne gniti. Zato ga okopljemo, odstranimo plevel in nato čez kakšen teden osujemo. Če nismo posebej apnili, pred osutjem potrosimo apno po krompirju. Nič hudega, če ga malo pade po listju, seveda pa je treba kljub temu paziti. Krompir je velik porabnik kalcija, in če ga nismo dodajali, ga dodajmo, saj je zelo koristen. Če je zemlja prekisla, rastline ne morejo črpati vseh hranil, ki so v zemlji na razpolago. Med njimi velja namreč potreba po ravnovesju. Običajno uporabimo do dve toni apna na hektar, pri kislih tleh pa še več, na 3 do 4 leta. Apno bo zgrudilo zemljo, jo prezračilo in naredilo čudeže. Seveda pa to ni potrebno, če vrt in njivo gnojimo z Bioorganikom ali pa smo uporabili Vrtnarček Norveški soliter. Ta dva vsebujeta tudi do 20 odstotkov kalcija. Če ga uporabljamo vse leto, smo z njim zemljo dobro založili. Podobno vlogo igra tudi Strunal, s katerim smo gnojili z namenom zatiranja strun. Z njim smo dodali dovolj kalcija za vse leto in trosenje apna ni potrebno. Po nekaj dneh, ko se vrt osuši, rastline zalijemo z naravnim gnojilom Amin.
Oh, ti polži
Preti nam še druga nevarnost, ki je še posebej izrazita v tako vlažnih letih. To so invazije polžev. V prejšnji številki smo že pisali o tem, pa kljub temu na hitro vse skupaj še enkrat obnovimo. Na trgu dobimo odlično biološko sredstvo, ki zelo ustreza potrebam vrtičkarjev in res dobro učinkuje, o čemer se lahko prepričamo sami. Kupimo ga lahko brez potrdila (izkaznice) o pridobitvi znanja iz fitomedicine. To sredstvo je posebno že zato, ker ima vgrajeno naravno vabo iz oljne repice, ki naredi polža požrešnega, in tako je hitro po njem. Pakiranje 250 gramov zadostuje za 500 kvadratnih metrov, kar je daleč največ od vseh bioloških sredstev in kaže na njegovo izredno učinkovitost. Na hektar ga porabimo samo 10 do 12 kilogramov. Sredstvo je registrirano tudi za bioproizvodnjo pri velikih kmetijskih proizvajalcih in je na voljo tudi v pakiranjih po 10 in 20 kg.
Seveda pa najboljše sredstvo na trgu ni dosegljivo brez izkaznice, a če imamo s polži res težave, se je vredno potruditi in ga kupiti. Že 9 zrnc na kvadratni meter je dovolj, da uniči polžjo populacijo. Zaradi učinkovitosti ga porabimo samo 5 kilogramov na hektar. Res je, da lahko pišem o marsičem, zato je pomembno, da se o vsem navedenem prepričate sami.
Vrt moramo redno pregledovati, spremljati rast rastlin, raziskovati napade škodljivcev in takoj ukrepati. Takojšen ukrep nam omogoči, da škodljivca zatremo z biosredstvi, še preden razvije vso svojo biološko aktivno moč. Če smo ukrepali prepozno, si pomagamo z znanimi sredstvi za zatiranje škodljivcev in preprečevanje rastlinskih bolezni, ki jih dobimo v kmetijski lekarni. Pri tem uporabljamo tudi aminokisline Medicoplant, ki uspešno in po naravni poti večajo obrambno moč rastlin, povečujejo odpornost proti suši, omogočajo izdatno črpanje hrane in optimalno dozorevanje rastlin in plodov. Paradižnikom pridno dodajamo bioorganik ali pa z njim zalivamo in jih skrbno osujemo takoj, ko dobijo pravo velikost – med 40 in 50 centimetri.
Ne smemo pa pozabiti, da toplejši dnevi prinesejo tudi neurja s točo. Na rastlinah nastanejo poškodbe, poškodovani ali uničeni so listi, plodovi ali stebla. Takrat moramo hitro ukrepati. Poškropimo s katerim izmed fungicidov ali pa vsaj z blago raztopino modre galice in nato še z regenerinom, ki bo pomagal rastlinam, da si zacelijo rane in začnejo rasti. To je nujno, če želimo ohraniti pridelek. Posebej to velja za grmovnice, vinsko trto, sadnice itd. Toča naredi škodo na letošnjem pridelku, vpliva pa tudi na pridelek v prihodnjem letu ali še za več let vnaprej. Torej je vredno, da ukrepamo.
