Za enakopravno obravnavo bolnikov
Po ocenah ima v Sloveniji demenco okoli 33.000 ljudi, v Evropi pa blizu deset milijonov, a že čez deset let se bo to število verjetno podvojilo. Zato spada demenca med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.
Da bi o bolezni izvedeli še več, predvsem pa da bi ozaveščali javnost in zmanjšali stigmo pred nevrološkimi boleznimi, je slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija konec maja organiziralo konferenco z naslovom V ritmu človeških možganov. Strokovnjaki in društva bolnikov so prvič skupaj predstavili pet vodilnih bolezni možganov: poleg demence še Parkinsonovo bolezen, multiplo sklerozo, Huntingtonovo bolezen in spinalno mišično atrofijo. Pri vseh je ključnega pomena zgodnje prepoznavanje prvih znakov bolezni, od tega sta odvisna uspeh pri obvladovanju bolezni ter kakovost življenja.
Dokler se stanje izrazito ne poslabša, za večino bolnikov skrbijo svojci, kar jim predstavlja veliko obremenitev. Tako svojci kot bolniki so v slabšem položaju kot tisti, ki so v domovih. Pomoč na domu je omejena tako zaradi pomanjkanja socialnih oskrbovalk kot zaradi prevelikega finančnega bremena svojcev. Zato so udeleženci konference poudarili, kako zelo potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi uredil enakopravno obravnavo bolnikov. Da bi tudi bolniki, ki še živijo doma, imeli dostop do različnih storitev pomoči na domu in možnost začasne nastanitve v domu starejših občanov. Potrebovali bi veliko več postelj v negovalnih bolnišnicah ter domovih starejših občanov, kjer bi na primer ustrezno poskrbeli zlasti za bolnike z napredovalo stopnjo demence.
Vsak dan kaj novega
Demenco večinoma opisujemo kot bolezen, ki se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, vedenja. Vendar so strokovnjaki na konferenci poudarili, da pozabljivost povzroča tudi staranje, motnje spomina pa se lahko pojavijo kot stranski učinki zdravil, kot posledica okužbe ali tumorja, slabo nadzorovanih kroničnih obolenj, zlorabe drog in alkohola ter depresije, za katero zboli skoraj polovica ljudi, starejših od 65 let. Zato je pomembno, da živimo kar se da zdravo (dovolj gibanja, zdrava prehrana, izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pitje alkohola), smo dejavni in družabni, pojemo, plešemo, s čimer ohranjamo dobro voljo in nabiramo lepe spomine; se začnemo učiti kakšne nove spretnosti ali tujega jezika, si krepimo spomin z igranjem družabnih, slikovnih, besedilnih in računskih iger ali računalniških igric, beremo, se izogibamo rutini in vsak dan poskusimo nekaj novega (izberemo drugo pot do trgovine, skuhamo novo jed …).
