Kakšen je vaš podpis?

Zgodbe | jul. '19

Vinko Brodarič

V številnih televizijskih nanizankah glavni junaki policijski forenziki v eni uri rešijo še tako zapleten zločin. Forenzike imamo tudi pri nas, le da nikoli ne bodo postali televizijske zvezde. Pred desetletji je bilo zelo moderno »prebirati« značaj človeka iz njegove pisave, kar počnejo grafologi. Forenzična grafologija je veda o proučevanju pisave in s tem se je nekoč z veliko predanostjo in žarom ukvarjal 88-letni Vinko Brodarič, ki vsako jutro začne s telovadbo, nato pa spije kavo s skupino prijateljev v svojem priljubljenem lokalu.

»Ne, z ugotavljanjem človekovega značaja iz pisave se nisem ukvarjal, saj smo imeli v kriminalističnem laboratoriju dela čez glavo z resnimi primeri, ko je bilo treba ugotavljati pristnost listin, rokopisov, podpisov,« pravi Brodarič. Z uporabo pisalnih strojev se je obseg dela spremenil in povečal, forenziki so ugotavljali pristnost dokumentov z dodatnimi elementi – obliko natipkanega besedila, velikostjo in tipom črk, zamiki, razmiki, odstopanjem posameznih črk ... Ogromno stvari je bilo treba preveriti, preden je strokovnjak napisal svoje mnenje. »Odločitev je bila pogosto zelo težka. Zavedal sem se, da lahko moje strokovno mnenje odloča o usodi človeka, o njegovi krivdi ali nedolžnosti. Pregledovali smo najrazličnejše listine, spise, zapise, oporoke, premoženjske listine, podpise … Pisali smo strokovna mnenja in sodelovali kot izvedenci na sodiščih po vsej tedanji Jugoslaviji.«

Ali ste bili vedno prepričani, da ste zapisali pravo mnenje, ga vprašam. »Pisavo smo proučevali, dokler nismo bili res prepričani o svojem mnenju. Včasih je trajalo tudi tedne dolgo. Glavna pripomočka sta nam bila zelo zmogljiv mikroskop in primerjava. Pri vsaki preiskavi je bilo treba imeti več vzorcev iste pisave ali podpisa, saj smo šele na ta način lahko ugotovili avtentičnost ali neujemanje. Pa vendar kljub izrednemu trudu nismo mogli biti vedno prepričani o svoji odločitvi.«

Včasih, ko še ni bilo digitalne tehnologije, so si pomagali na drugačne načine. »Pri proučevanju pisave smo na primer uporabljali tudi ultravijolično svetlobo. Ob tem si je bilo treba nujno ustrezno zaščititi oči s posebnimi očali. Če je bilo določanje dolgotrajno in preiskava naporna, sem včasih snel očala, čeprav sem vedel, da tega ne bi smel. A brez njih sem bolje videl. Tako pa sem si skozi leta trajno poškodoval vid,« pripoveduje.

Natančno in počasno delo

Delo v laboratoriju seveda še zdaleč ni bilo tako zanimivo, kot je videti v filmih, bilo je samotno početje. A Vinko Brodarič pravi, da je kar 20 let prebil na grafoloških analizah in pri delu res užival. »Nikoli nismo gledali na uro, včasih nas je kakšen problem tako pritegnil, da ga ni bilo mogoče kar odložiti v predal, ko se je delovni dan iztekel,« priznava izjemno umirjen in redkobeseden gospod, ki je še danes videti pravšnji za takšno natančno in počasno delo. Za to delo pred pol stoletja seveda ni obstajala nobena šola, »praksa in dobri mentorji ter izkušnje so nam bili najboljša šola«.

Vinko je v ta posel zašel po spletu okoliščin. Rodil se je leta 1931 na Krasincu v Beli krajini v družini z devetimi otroki, pred vojno je končal štiri razrede osnovne šole. Po vojni, ko je bil star komaj 14 let, so ga najprej poslali v šolo v Celje, od tam pa – tako kot mnoge otroke iz partizanskih družin – v vojaško šolo v Bilećo, nato se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani. Študija ni dokončal, saj so bili to časi hudega pomanjkanja delavcev, in tako je pristal na upravi za notranje zadeve, kjer se je selil po mnogih oddelkih in številnih krajih po Sloveniji. In končno na oddelku za kriminal našel svoje mesto na forenziki in grafologiji.

V času, ko vsi pišemo na računalnikih in so tudi podpisi že vse pogosteje digitalni, se zdi, da je tudi forenzična grafologija stvar preteklosti. A sogovornik se s tem ne strinja: »Še vedno je veliko dokumentov napisanih v rokopisu, najpomembnejši pa ostajajo podpisi. Podpis človeka je njegova identifikacija, neke vrste osebna izkaznica, zato ostaja pomemben element in predmet preiskave ne samo pri kriminalnih dejanjih, temveč tudi pri drugih zadevah. Na voljo so sodobne tehnike in načini preiskave, a na koncu je vedno človek tisti, ki napiše končno mnenje. In še vedno je posameznik tisti, ki se izkaže s svojim podpisom.« Če je verjeti ponudbi s spletnih strani, grafološki forenziki najpogosteje preiskujejo zadeve v zvezi z oporoko ali prenosom premoženja. Predvsem starejši ljudje pogosto postanejo žrtve družinskih članov, ki poskušajo z njimi manipulirati in jih pripraviti, da proti svoji volji podpišejo oporoko, ali jo celo ponaredijo. A kot pravi naš sogovornik, je to le en vidik, v policijskih preiskavah je kljub digitalni tehnologiji tovrstnega dela še vedno dovolj.

Besedilo in fotografija: Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media