Vsestransko uporaben rman
Navadni rman (Achillea millefolium L.) je trajnica, ki raste od nižine do alpskega pasu na travnikih in med grmovjem. Vsebuje več kot 100 znanih spojin in pater Simon Ašič je rman zaradi njegovih mnogoterih zdravilnih učinkov pogosto uporabljal za pripravo različnih čajnih mešanic.
Rman zraste do 50 cm. Ima pokončno čvrsto steblo, ki se konča s 4 do 6 mm velikimi belimi ali rahlo rožnatimi cvetnimi koški, ki so urejeni v češuljasto socvetje. Poleti ga z lahkoto naberemo za domačo uporabo, pazimo pa, da rastline ne izpulimo s korenino vred. Zgornji cvetoči del rastline namreč težko utrgamo, zato pri nabiranju uporabljajmo nož.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Možganom koristi vse novo
Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi.Hrbtenica se hrani z gibanjem
Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva.K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo aktivnosti, uživanju protibolečinskih sredstev in fizioterapije zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje.Goli otok – 70 let kasneje
Sedmega julija 1949 je na Goli otok v Kvarnerskem zalivu priplula prva ladja s političnimi zaporniki, tako imenovanimi informbiraši. Začelo se je najbolj žalostno poglavje v zgodovini povojne jugoslovanske države. Sedemdeset let kasneje se za otok zanimajo predvsem tuji turisti, med njimi je največ Slovencev.Ali kdaj opazujete ljudi, ki hitijo po ulici, se ustavijo na pijači ali čakajo avtobus? Koliko različnih zgodb in usod nosijo s sabo. Nekateri obrazi so mrki, drugi zatopljeni, najbolj pa pritegnejo sproščeni in nasmejani, ker žarijo kot sonce. To so zagotovo pozitivni ljudje.
Strokovnjaki pravijo, da je pesimizem slab za naše zdravje in da si lahko s slabimi mislimi nakopljemo celo bolezen. Trdijo tudi, da se lahko naučimo nagnjenost k pozitivnemu: izogibati se je treba slabim mislim, kajti bolj kot se vrtimo v njihovem krogu, močnejše so, v bistvu pa gre bolj za naše misli in predstave kot za dejstva, poiskati moramo pozitivne stvari, ki nas dvignejo, in negovati hvaležnost za vse, kar se nam je dobrega zgodilo. Mi smo tisti, ki si oblikujemo vsakdan.
-
Fotogalerije
Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem...Za razvoj države so pomembne vse generacije
15. maj 2019 Pomembno je, da v današnji...Zdus podelil priznanja uspešnim društvom
29. november 2018Pravljične vožnje z vlakom
29. november 2018 -
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media