Vsestransko uporaben rman
Navadni rman (Achillea millefolium L.) je trajnica, ki raste od nižine do alpskega pasu na travnikih in med grmovjem. Vsebuje več kot 100 znanih spojin in pater Simon Ašič je rman zaradi njegovih mnogoterih zdravilnih učinkov pogosto uporabljal za pripravo različnih čajnih mešanic.
Rman zraste do 50 cm. Ima pokončno čvrsto steblo, ki se konča s 4 do 6 mm velikimi belimi ali rahlo rožnatimi cvetnimi koški, ki so urejeni v češuljasto socvetje. Poleti ga z lahkoto naberemo za domačo uporabo, pazimo pa, da rastline ne izpulimo s korenino vred. Zgornji cvetoči del rastline namreč težko utrgamo, zato pri nabiranju uporabljajmo nož.
Prebavila, pljuča, holesterol ...
Za pomiritev vznemirjenega črevesja, pri vetrovih in krčih v prebavilih ter zaprtju in driski pijemo po nasvetu patra Ašiča čaj iz rastlin rmana, majarona in bazilike, listov poprove mete, angelikinih korenin, komarčkovih plodov in ognjičevih cvetov. Učinkovine, imenovane seskviterpeni, ki jih rman vsebuje, uničujejo različne kužne bakterije v prebavilih. Znanstveniki so dokazali, da rman v dovolj veliki količini deluje tudi proti bakteriji Salmonella enteritidis in pomiri krče v prebavilih.
Po nasvetu patra Ašiča pijemo pri pljučnici čaj iz njivske preslice, rmana in ognjiča. Znanstveniki so dokazali, da rman deluje protimikrobno. Ugotovili so, da eterično olje rmana učinkovito deluje proti bakteriji Streptoccocus pneumoniae, ki povzroča pljučnico. Zato lahko razumemo, zakaj ga je pater Ašič dodal čajni mešanici, namenjeni zdravljenju pljučnice. Čeprav je v rmanu prisotna le majhna količina eteričnega olja, to je 0,2 do 1,4 odstotka.
Pri prehladu po nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz cvetov črnega bezga in lipe, korenin kolmeža in repinca, rastlin rmana in njivske preslice, listov velike koprive, pelina, poprove mete in žajblja. Rman poveča potenje, kar je pri prehladu ugodno. Deluje protivnetno. Znižuje tudi telesno temperaturo, ker vsebuje salicilno kislino, ki poleg znižanja telesne temperature deluje še protibolečinsko. Rman vsebuje tudi vitamin C.
Pri povišanem holesterolu po nasvetu patra Ašiča pijemo čaj iz rastlin rmana in jetičnika, sivkinih cvetov, korenik pirnice ter listov poprove mete in velike koprive. Rman lahko zniža holesterol v krvi. Pomembno je, da čaj uživamo vsaj 3 do 4 mesece, nato sledi 14-dnevni premor.
Pri pomanjkanju teka pijemo rmanov čaj, ki ga ne sladkamo, saj grenčine, ki jih rman vsebuje, spodbujajo izločanje prebavnih sokov ter žolča in smo zato lačni. Dodamo še korenine kolmeža, rumenega svišča in angelike ter liste poprove mete. Žličko te mešanice poparimo in pustimo stati 15 minut. Popijemo 1 ali 2 skodelici čaja dnevno, in sicer pol ure pred jedjo.
Rmanovo mazilo. Sveže nabrano rastlino namočimo v domače žganje za 14 dni. Pustimo stati v temnem prostoru ter vsebino občasno premešamo. Nato precedimo in pripravljen izvleček, ki je rmanova tinktura, vmešamo v mazilno podlago.
Rmanovo mazilo nanašamo na razpokane bradavice pri doječih mamicah ter na kožo pri drugih spremembah. Dokazano je, da alkoholni izvleček rmana deluje na bakterijo Staphylococcus aureus, ki lahko povzroči gnojne okužbe kože. Rman prav tako vsebuje še čreslovine, ki krčijo kožo in sluznice, zato zapirajo ter tako zmanjšujejo izcejanje krvi pri ranah.
Previdnost pri uporabi rmana. Nosečnice in doječe matere ter bolniki z epilepsijo rmanovega čaja ne smejo uživati. Rman poveča delovanje zdravil proti epilepsiji. Pri nosečnicah pa lahko sproži splav. Lahko se tudi zgodi, da smo preobčutljivi za rman. Če se nam po pitju rmanovega čaja pojavita srbečica in vnetje kože, ga moramo takoj prenehati piti.
